MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etnichka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etnichka kultura. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Vo pochetokot na ⅩⅩ v. etapno bilo vkluchuvano vo albanskata drzhavna teritorija (Mala Prespa vo 1919, Go-lo Brdo, Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g.). So Albancite etnichki se diferencirale zdruzheni vo etnichki grupi so grupna endogamija. Makedoncite od Albanija pripagjaat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa, vo selata Boboshtica i Drenoveni (Korchansko) i vo Vrbnik (Kosturska Koreshcha), dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. Vo krajnite severni makedonski etnichki predeli Golo Br-do, del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlozheno na procesite na islamizacija. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etnichkite predeli Golo Brdo – 16 sela so pretezhno makedonsko naselenie, koe vo domashniot bit go zboruva makedonskiot majchin jazik: Steblevo, Klenje, Ginevci (Gineec), Trebishte, Vrnica (Vrbnica, Vrmnica), Tuchepi, Golemo Ostreni, Malo Ostreni, Ladomerica, Leshnichar (Leshnichani), OSHENOVO, Pasinki, Radovish (Radoeshta), Kojavec, Smolnica i Sebishta (Sebishcha); Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje, shishtevec, Oreshek, Orgoshta, Pakish, Crnolevo, Novo Selo, Zapot i Kosharishta; Mala Prespa – 9 sela: Tuminec, Gorna Gorica, Dolna Gorica, shulin, Globochani, Pustec, Leska, Zrnovsko i Cerje; Koreshcha, Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik); Korchansko – selata Boboshtica i Drenoveni i Ohridsko/Strushko – selata Lin, Tushemishta i Piskupija. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija, od koi okolu 20.000 samo vo gradot Tirana i znachaen broj vo drugite albanski gradovi (Drach, Kuks, Elbasan, Kavaja Korcha, Bilishta, Podgradec itn.). Drzhavata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija, a od popisite ne mozhat da se dobijat podatoci za brojot, bidejkji ne postoi grafa za izjasnuvanje na Opshtinskata zgrada vo s. Pustec nacionalnite malcinstva. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) uzhivaat teritorijalno ogranicheni malcinski prava. Jazikot e makedonski so specifichni crti na severozapadnite, zapadnite i jugozapadnite makedonski govori, i toa: vo Gora – goranski govor; vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor; vo Korchansko – boboshtenski govor; vo seloto Vrbnik (Kosturska Koreshcha) – vrmnichki govor; vo Mala Prespa – zapadnoprespanski; vo selata Lin, Tushemishta i Piskupija – strushko-ohridski, itn. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot sluzhben jazik. Makedonskite govori od Albanija pokazhuvaat izvorna arhaichnost shto e posledica na nivnoto odrzhuvanje vo domashniot bit, bidejkji obrazovniot proces nasekade, osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Pres-pa, se odviva na albanski jazik, kako i komunikacijata na drzhavno nivo, vo instituciite, vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etnichki predeli. Sledejkji ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija, mozhe da se izvrshi priblizhna rekonstrukcija na teritorijata shto bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek, vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavanjeto i razvojot na albanskata drzhava vo ⅩⅩ v. Otkako etnichki razlichnoto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etnichki proniknuvanja, zapochnal proces na grupiranje spored srodnosta po jazikot i etnichkata kultura. Na toj nachin, na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni pleminja, a na druga makedonskite endogamni etnichki grupi (ⅩⅤⅠⅠ–ⅩⅤⅠⅠⅠ v.). Mozhe da se konstatira deka prirodnata etnichka granica megju makedonskoto i albanskoto naselenie bila CHermenika, a kon jugozapad Korchansko i Devol, od kade shto ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. Vo klasichniot turski period se odrzhuval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole, Golo Brdo i Gora). Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mozhe da se konstatira vo vremeto na turskiot chiflichki feudalen sistem. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bushati na sever i Ali-pasha Janinski Tepeleni na jug (ⅩⅤⅠⅠⅠ–ⅩⅠⅩ v.). Osobeno Ali-pasha Janiniski Tepeleni nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na chetiri vilaeti: Janina, Bitola, Skadar i Kosovo shto vremenski se sovpagja so balkanskite i so albanskite nacionalni dvizhenja vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii, pod zakrila na turskata drzhava, predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. So nemozhnosta za sozdavanje sopstvena makedonska drzhava po padot na Turskoto Carstvo, koga evropskite drzhavi go ovozmozhile sozdavanjeto na albanskata drzhava, prodolzhile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok, sever i jug. Osven voenite sostojbi, prichina za preselbite bilo i formalnoto vkluchuvanje na makedonskite etnichki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska drzhava: Mala Prespa (1919), Golo Brdo i Gora (1923) itn. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hodja), Ahmet Zogu iseluvanjata ne bile celosni, taka shto znachaen broj makedonsko naselenie s“ ushte zhivee vo Albanija. Pokraj mehanizmite na drzhavata za albanizacija na Makedoncite, dobar del od niv ja zadrzhale svojata etnichka kultura: jazikot, usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etnichkiot identitet. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politichkiot i javniot zhivot, vo mediumite itn. Pod pritisok na drzhavata Makedoncite vo Albanija bile i s“ ushte se izlozheni na albanizacija. Za olesnuvanje na toj proces, pokraj obrazovanieto na albanski jazik, drzhavata sprovela akcija za promena na lichnite iminja i preziminja vo albanska forma. Ovie potezi bile prosledeni so povekjepatno gorenje na matichnite knigi. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da uchat na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie, no so prevedeni albanski uchebnici. Gubenjeto na elementarnite malcinski i chovekovi prava na Makedoncite se sovpagja so vremeto na Informbiroto (1948), koga togashnata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinistichkiot blok drzhavi poradi politichkite nesoglasuvanja. Po zavrshuvanjeto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. postoele uchilishta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etnichki predeli vo Albanija, a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki, so posebni lichni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pogranichniot pojas. Od 1948 g. granicata stanala neprobivna, makedonskite uchiteli bile isterani, a povekjeto uchilishta bile zatvoreni. Vo onie shto ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban-Eden od bunkerite vo pogranichniot pojas ski uchiteli shto se pokazhalo kako losh poteg, bidejkji ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli shto zboruvale samo na makedonski jazik. Od tie prichini bila vovedena nova praktika na obrazuvanje uchiteli od redovite na lokalnoto naselenie, koi potoa se vrakjale vo rodnite sela za da gi uchat decata na albanski jazik preku objasnuvanja na makedonski. Ovaa praktika se sproveduva do deneshni dni. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot shto vidni funkcioneri na nekogashnata Komunistichka partija (Koci Ѕodze, Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa, a Koci Ѕodze bil vtor chovek vo drzhavata, po Enver Hodja. Se smeta deka nivna e zaslugata shto vo selata od Mala Prespa po 1948 g. ostanal da raboti tamoshniot uchitel Nikola Berovski i da gi uchi decata na makedonski jazik. Toa osvoeno pravo se uvazhuva samo na teritorijata na Mala Prespa shto pretstavuva specifichen „malcinski rezervat“, bidejkji so iseluvanje od predelot vo drugi naselbi vo Albanija, zhitelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. Po padot na rezhimot na Enver Hodja malcinskite etnichki grupi vo Albanija politichki se aktiMakedonski uchiteli so svoi kolegi Albanci vo Korcha po Vtorata svetska vojna viraa, formiraa svoi partii i gragjanski zdruzhenija. Bidejkji drzhavata ne se grizhi za pravata na malcinstvata, koi site zaedno pravat priblizhno 1/3 od albanskoto opshtestvo, site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomosh od nivnite matichni drzhavi. Na slichen nachin se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Nekolku politichki i gragjanski zdruzhenija na Makedoncite: Drushtvoto „Prespa“ (osnovano vo 1991), Drushtvoto „Bratstvo“ (1991), Drushtvoto „Gora“ (1993), Drushtvoto „Mir“ (1993) i Drushtvoto „MED“ (Makedono-Kimet Fetahu, pretsedatel na Makedonskoto drushtvo „Mir“ vo Albanija sko-egejsko drushtvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedishte vo Tirana. Bila donesena odluka dotogashniot vesnik „Prespa“ da prerasne vo periodichen vesnik na Za-Vesnikot na Makedoncite od Prespa ednicata i da izleguva dvojazichno (na makedonski i na albanski jazik). Drzhavnoto albansko radio ednash nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik, dodeka na televizijata nikogash nemalo emisija na makedonski. Vo 2002 g. prozvuche prvata privatna radiostanica na makedonski jazik „Radio Prespa“ od 7:00 do 8:00 cha-sot, kako del od programata na Politichkoto drushtvo „Prespa“. Vo oktomvri 2004 g., Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija, Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija „Makedonska alijansa“ kojashto e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija, koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradonachalnik Makedonec. LIT.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: opshiren popisen defter, N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1971; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, 8, kn. 2. Opshiren popisen defter na Ohridskiot sandjak od 1583 godina/ prevod, redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 2000; V. K„nchov, Makedoniя. Etnografiя i statistika, Sofiя, 1900; Borivoje ZH. Milivojevi¢, Juzhna Makedonija, Beograd, 1920 (separat od „Naselja srpskih zemalja“, knj. DJ); Jovan Hadji-Vasiljevi¢, Muslimani nashe krvi u Juzhnoj Srbiji, Beograd, 1924; D. œranov, Preselnichesko dvizhenie na bÍlgari ot Makedoniя i Albaniя kÍm iztochnite bÍlgarski zemi prez ⅩⅤ do ⅩⅠⅩ vek, „Makedonski pregled“, Ⅶ/2-3, Sofiя, 1932, 63–118; Mil. S. Filipovi“, Debarski Drimkol, Skoplje, 1939; istiot, Golo Br-do, Skoplje, 1940; Branislav Rusi“, Polje Debarsko, „Godishen zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje“, Ⅶ/10, Skopje, 1954, 123–186; Milisav Lutovac, Gora i Opolje, „Srpski etnografski zbornik“, LDJIDJ, Naselja i poreklo stanovnishtva, 35, SAN, Beograd, 1955; Branislav Rusi“, ZHupa Debarska, Skopje, 1957; Galaba Palikrusheva, Islamizacijata na Torbeshite i sozdavanje na torbeshkata subgrupa, Skopje, 1965 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija); Krste Bitoski, Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na ⅩⅠⅩ vek, „Istorija“, Ⅵ/1, Skopje, 1970, 100–113; Metodija Sokoloski, Prespanskata nahija vo tekot na ⅩⅤⅠ vek, „Godishen zbornik na Filozofskiot fakultet“, 24/25 (1972/973), 111–125; Tomo Tomoski, Prespa vo Sredniot vek, „Istorija“, ⅩⅤ/2, Skopje, 1979, 49–81; Jovan Trifunoski, Albansko stanovnishtvo u Socijalistichkoj Republici Makedoniji, Beograd, 1988; Andrenj Rossos, The British Foreign Office and Macedonian National Identitdz, 1918–1941, „Slavic Revienj“, vol. 53/2, 1994; Bozhidar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, I, Skopje, 1998; Nazif Dokle, Goranski narodni pesni, „Patrija“, Skopje, 2000; Mehmet Hodjha, Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik, historik dhe etnokulturor, Tiranë, 2002; Bozhidar Jezernik, Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoenje, „EtnoAntropoZum“, 2, Skopje, 2002, 30-79; Aneta Svetieva, Politizacija na etnichkiot identitet na Torbeshite („Nashincite“), „EtnoAntropo-Zum“, br. 4, Skopje, 2004; Blazhe Ristovski, Kon prouchuvanjeto na narodnata poezija na Goranite, vo kn.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Istrazhuvanja i zapisi, Ⅱ, Skopje, 1987, 312–330; „Makedonski folklor“, Ⅱ, 3–4. Skopje, 1969, 137–157 i 429–493. An. Sv.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКОТО НАЦИОНАЛНО МАЛЦИНСТВО ВО РЕПУБЛИКА АЛБАНИЈА