MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI – tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215–205, 200–197 i 171–167 g. pr.n.e.). Vo vremeto na kralot Filip V (221– 179 g. pr.n.e.) Makedonija s“ ushte bila najsilna drzhava na Balkanot, no vekje se chuvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvanja. Megju drugite merki za zashtita (go utvrduval epirskoto krajbrezhje, mu dal pribezhishte i zashtita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski), Filip Ⅴ skluchil i sojuz so Kartagina (215 g. pr.n.e.). Poradi zafate-Moneta na kralot Filip V (avers/revers) nosta vo Punskite vojni, vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215– 205 g. pr.n.e.). Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so isprakjanje flota na epirskoto krajbrezhje i nasochuvanje na antimakedonskata koalicija na chelo so Ajtolskiot sojuz za sprechuvanje da $ isprati pomosh na Kartagina. Vojnata zavrshila bez sushtestveni promeni i bil skluchen mir. Voenite podgotovki prodolzhile, a kako povod za ochekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200–197 g. pr.n.e.) posluzhilo angazhiranjeto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Kako nivni sojuznici, Dardancite navlegle vo Pajonija, a od jugoistok napadnale i Ahajcite, Ajtolcite i Ilirite. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. pr.n.e.), zemjata bila opustoshena, a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. Spored sklucheniot mir, Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotogashni teritorii nadvor od Makedonija, bilo zadolzheno da plati visoka voena otshteta, da ja predade flotata i da ja ogranichi vojskata na 5.000 lugje. No sposobniot vladetel Filip Ⅴ brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lugje od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvanje mobiliziral i obuchuval po 4.000 novi vojnici i sl. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179–168 g. pr.n.e.). Toj pridobil i drugi sojuznici, no bil odbien od Ahajskiot sojuz, koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvanjeto na Makedonija, otkolku od rimskata ekspanzija. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma-Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers) kedonsko-rimska vojna (171–167 g. pr.n.e.), vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. pr.n.e.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda, ja opustoshil zemjata so rushenje na mnogu gradovi, okolu 150.000 zhiteli bile prodadeni vo ropstvo, a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. So toa zapochnalo dolgogodishnoto rimsko vladeenje vo Makedonija. Bitkata kaj Pidna IZV.: Poldzbii, Historiae, vol. Ⅱ (1924), vol. Ⅲ (1983), vol. Ⅳ (1904), Lipsiae; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: Istorija na makedonskiot narod, I, INI, Skopje, 2000; N. A. Mashkin, Istorija na Stariot Rim, Skopje, 1995. K. M.-R.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКО-РИМСКИ ВОЈНИ