MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVIZHENJE VO ARGENTINA (1932–1939). Pochnalo so osnovanjeto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (pochetok na 1932), so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina „pod chistoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Delchev za nacionalno osloboduvanje na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvizhenje VMRO(Ob), osloboduvanje i obedinuvanje na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika“. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Vo Buenos Aires bil pechaten v. „Makedonski glas“, organ na Dvizhenjeto. LIT.: Mihajlo Minoski, Organiziranje i organizacii na makedonskoto iselenishtvo vo Argentina (1906–1941), Zb. Iselenishtvoto od Makedonija…, Skopje, 2004. M. Min. „MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE“ (Viena, Avstrija, 15. ⅩⅠⅠ 1923 – 1. Ⅺ 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi, od god. Ⅱ organ na Makedonskata federativna organizacija. Izleguva dvonedelno, a potoa nedelno, na bugarski jazik, no oddelni statii i na makedonski, francuski i germanski. Redakciski odbor: Kocho Hadjirindov, K. Terziev i Georgi „Makedonsko s”znanie“, vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926) Karamitrev, vo sorabotka so N. Jurukov, d-r F. Atanasov, S. Kovachev, Kl. Razmov i dr. Vo zavisnost od megjunarodnite okolnosti i nacionalno-politichkite promeni vo makedonskoto dvizhenje, lavira i koncepcijata na vesnikot. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija shto se bori „protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. Aleksandrov, A. Protogerov i Iv. Mihajlov“, a po sozdavanjeto na VMRO(Ob) i izleguvanjeto na sp. „Makedonsko delo“ (1925), i protiv „agentite na Tretata internacionala“. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija, no naskoro se vrakja pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. Posebno znachenje imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. Toa go objasnuva i G. K. vo statijata „CHera, deneska i utre“ (1924): „Federativnite idei kje stanat plot od plotta na nashiot narod samo togash, koga tie kje mu se iznesat na dostapen jazik, zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napishana na zapadnomakedonskoto narechje“. A vo statijata „Pozivot na inteligencijata“ (1926) avtorot misirkovski ukazhuva: „Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi, zatoa toj deneska na drug mu robuva i kje mu robuva sè do togash dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavanje svoja kultura; inaku makedonskoto prashanje kje bide vechno vo racete na onaa inteligencija shto zasekogash se svrzala so bugarskoto, srpskoto i grchkoto vospitanie; makedonskoto dvizhenje nema da postoi, a kje ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite, Srbite i Bugarite“. Vo vesnikot sorabotuva i K. Misirkov (pod psevdonimot K. Pelski). LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pechat i novinarstvo (od prvite pochetoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 138–141; Blazhe Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 539–542. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКО ПРОГРЕСИВНО ДВИЖЕЊЕ ВО АРГЕНТИНА