MAKEDONSKI LITERATUREN KRUZHOK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najznachajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politichka asocijacija vo periodot megju dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodolzhuvach na deloto na Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Prvin, po inicijativa na Mitko Zafirovski, na 5 avgust 1936 god., po dolgi podgotovki, vo Redakcijata na sofiskiot v. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kruzhok. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon poshiroko tvoreshtvo na makedonska kultura“. Dejnosta na Kruzhokot se razviva pri Redakcijata na vesnikot, kade shto e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. Negovata programa „kje go posochuva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod… Literaturniot kruzhok pri nashiov vesnik vekje redovno kje ja pishuva Literaturnata stranica, kje pechati i red statii vo sezonava za ideoloshko razbistruvanje na nashite sorabotnici i za umetnichko i tehnichko podobruvanje na nashata literatura“. Se najavuva i formiranje centar od makedonski intelektualci, umetnici i kulturno-literaturni tvorci shto vekje imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Vo toa vreme (so uchestvo i na V. CHernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapochnuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Delchev“. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto chitalishte „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo, a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezvenichkoto drushtvo „Ustrem“, dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turistichko drushtvo „Eltepe“. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na CHupovski. Vo prodol-Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kruzhok vo Sofija (1938) Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik „Goce“ (1938) zhenija se publikuva tekstot na A. Dinev „Makedonskite Sloveni“, a na 8. Ⅸ 1936 god. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pechat knigata ,Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Knigata e odraz na velichestvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. Po brojot od 16. H 1936 god. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. Makedonskiot literaturen kruzhok formalno ja zapira svojata javna dejnost. Vtorata (preodna) faza na MLK prodolzhuva so formiranjeto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicistichki kruzhok „Nacija i kultura“ shto dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski, Anton Popov, Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. I pokraj golemite zamisli i obidi, od dejnosta na Kruzhokot ostanuva objaveniot kalendar i zachuvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“, oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo ,Goce Delchev‘“ vo Sofija, otpechaten vo april–maj 1938 god. po povod 35-godishninata od smrtta na Delchev. Crtezhot na likot na Goce e delo na slikarot I. Kereziev, a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. G. Zarov i D Grigorov), Kosta Veselinov, Angel Dinev, Kiril Nikolov, GJorgji Abadjiev, Anton Velikov (Aleksi Belomorski), Iv. Kereziev, Najd. Stefanov, Petar Nestorov, P. Penkov, Petar Trajkov, Iv. Tenev, Georgi DJibrilov, Bl. V. LJapchev, Jordan D. Rizov, Sto-Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kruzhok vo Sofija, sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov, Mihail Smatrakalev i Anton Popov, a stojat chlenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov jan LJondev, Georgi Despotov, Paskal Nikolov, Stefan Nanov, Boris Stoicov, Ivan Harizanov, Pavel shatev, Dimo Hadjidimov, P. K. Javorov, Todor Pavlov, Stefan Avramov, Bozhin Prodanov, Tushe Deliivanov, Georgi Bakalov, Mih. Girdjikov i drugi. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo opshirniot uvodnik (A. Popov) so egidata: „Borbata vo kojashto gine makedonskiot narod e ideja. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidejkji bugarskata cenzura ne go dozvolila pechatenjeto, korekturniot primerok go zachuval M. Zafirovski i se naogja vo NUB „Sv. Kliment Ohridski“ vo Skopje. Tretata i najznachajna faza na MLK go opfakja periodot koga del od chlenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicistichki kruzhok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. (vo domot na Asen shurdov) i programski go obnovuvaat MLK. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov, Anton Popov, Mihail Smatrakalev, Kiril Nikolov, GJorgji Abadjiev, Ivan Kereziev, Anton Velikov, Todor Janev, Asen shurdov (Vedrov), Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski, pa bile vklucheni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. Od slednata godina vo Kruzhokot aktivno uchestvuvale i Kosta Veselinov, Dimitar Mitrev, Angel Dinev, Vasil Ivanovski i dr., a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov. Nikola Vapcarov Na osnovachkiot sostanok voveden referat za celite i zadachite odrzhal Nikola Vapcarov, vo koj megju drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najvazhnata etapa od makedonskoto prashanje vo poslednive godini“. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina, ako vo nas ima kapka makedonska krv, ako vo nas ostanala iskra od blago vpregneme za da poneseme del od tezhinata na edno delo i zhestokoto velichie na edna epoha“. Za da se izgradi edno takvo dvizhenje, rekol, „treba umetnost shto da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna zhed“ shto kje sozdade „harmonija megju politichkata koncepcija i umetnosta… Za nas, osobeno za beletristite, e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite, obichaite, nosiite, jazikot i tipichnoto preovladuvanje na nekoi izrazi, zborovi i sliki“. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na nasheto nacionalno-revolucionerno dvizhenje – Ilinden, Goce, Dame, bitkite… Nie sme Makedonci. I nasheto tvoreshtvo treba da bide vo sluzhba na makedonskata kauza…“. Potoa, vrz osBeleshki na M. Smatrakalev od diskusijata na kruzhochnicite za stihozbirkata „Beli mugri“ (1940) nova i vo duhot na vovedniot tekst, Vapcarov ja napishal svojata znamenita pesna „Referat“. Vo 1939 god. e podgotven Statutot na MLK. Vo negoviot prv chlen se definira: „Kruzhokot e samostojna, nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli, obedineti od zaednichkata cel da rabotat za sozdavanje makedonska umetnichka literatura.“ I se dodavaat zadachite: „Kruzhokot go afirmira sozdadenoto tvoreshtvo od negovite chlenovi, organizira literaturni chitanja, vecherinki, utra, ekskurzii, izdava knigi, vesnici, spisanija, zbornici, almanasi i drugo“. Vo Rakovodnoto telo na MLK uchestvuvale N. Vapcarov, A. Popov i M. Smatrakalev. Rabotnite sostanoci se odrzhuvale ednash nedelno. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreiranje na tvorechkiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Se raspishuvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura, a napishanite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zakazhani sednici. Site chlenovi na MLK, osven V. Markovski i K. Nedelkovski, pishuvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. Preku Govorniot hor „Goce Delchev“ i so ekskurziite i literaturnite chitanja ja proshiruvale dejnosta i vo masite. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kruzhokot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godishninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). A za da ja afirmiraat makedonskata borba na megjunaroden plan, go koristat gostuvanjeto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. Pokraj sobranite karti, razglednici od Makedonija i drugi materijali, izleale i bronzov medaljon, na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija, a pod nego kartata na etnichka Makedonija vrz koja e napishana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite, dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mladesh prakя pozdraf na mladite od S.S.S.R. 1940 av-gust. Sofiя. Zadolzheniot Vapcarov, megjutoa, ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e zachuvan vo ostavninata na GJ. Abadjiev. goroden patriotizam, ovojpat Zaednichka fotografija na chlenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet treba da go vpregneme, ropski da vo Sofija (1939) Vo ramkite na Kruzhokot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki, poemi i sonetni venci na V. Markovski i dvete stihozbirki na K. Nedelkovski. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na chlenovite, za zbirkata na N. Vapcarov, za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od ,Bura nad Rodinata‘ do ,CHudna e Makedonija‘“.Vo antologijata Stihozbirkata na Angel ZHarov „Bura nad rodinata“ (1935) so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. ZHarov, K. Racin, V. Markovki, K. Nedelkovski i N. Vapcarov. Knigava ne e objavena, no povekjestrano znachajniot predgovoren tekst od A. Popov e zachuvan. Samite kruzhochnici MLK go smetale kako prodolzhenie na peterburshkoto MNLD. Za toa svedochi i pismoto na K. Nedelkovski shto od imeto na Kruzhokot na 18. Ⅴ 1940 god. mu go napishal na sinot na K. Misirkov d-r Sergej MisirPochetokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov kov, shto vo toa vreme rabotel vo gr. Elena. Otkako grupno ja pose-tile majka mu E. M. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina, gi pronashle i negovite statii objaveni vo v. „Mir“. Ja prepishale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kruzhokot ja razgledale i zakluchile deka treba da ja prepechatat vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo opshirnoto pismo Nedelkovski mu kazhuva deka se zapoznale so „del od zhivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni-Krste Misirkov ot Makedonec K. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa, izmachena vekje od borbite i sopernishtvata na nekolku narodi, koishto nishto ne shtedea da ja imaat posrbena od edni, pobugarena od drugi i pogrchena od treti, no taa ne se dade na nikogo, a si ostana so svojata boja makedonska, i sega, podignata kulturno i ekonomski, go podzema najdragiot nejzin glas, go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mokj go drzhi i go raznesuva kako svetilnik do krajnite katchinja na nejzinata shirina… Pa i nie, prokudenite, kade i da se naogjame nadvor od skapata nasha tatkovina, se chuvstvuvame tugjinci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Vashiot nezaboravliv tatko, ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo, od chieshto ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so zhivotot i dejnosta na Vashiot pokoen tatko (biografijata) za da mozheme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata opshtestvenost“. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pechateni stihozbirki na K. Nedelkovski, V. Markovski i N. Vapcarov. Posvetata od V. Markovski za d-r S. Misirkov (1940) Po zapochnuvanjeto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija, skoro site chlenovi na MLK se vkluchuvaat vo oruzhenata nacionalnoosloboditelna borba. Vo Sofija stignuvaat i K. Racin i V. Naumcheski i se vkluchuvaat vo Kruzhokot, pa vo zaednichki nastapi zema uchestvo i togashniot student B. Koneski. Po izleguvanjeto na negovata vtora stihozbirka „Pesh po svetot“ zaginuva K. Nedelkovski (1941). Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od chlenovite na MLK, a najaktivnite N. Vapcarov i A. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Racin (1943), a V. Markovski (sose soprugata i sinot) se prikluchuva kon Glavniot shtab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Kruzhokot zgasnuva. Onie shto ostanaa zhivi po vojnata se vkluchija vo izgradbata na makedonskata drzhava, vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija. LIT. Dimitar Mitrev, Vapcarov. Esei i statii, Skopje, 1954; istiot, Makedonskiot literaturen kruzhok, Sovremenost, Skopje, 1977; Nikola J. Vapcarov, Tvorbi. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1979; Anton Popov, Odbrani tvorbi. Priredil Gane Todorovski, Skopje, 1985; Blazhe Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, I, Skopje, 1982, 246–258; istiot, Beseda za deloto na Vapcarov, Skopje, 1990; istiot, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 593–639; istiot, Makedonecot Vapcarov, Skopje, 2005; Mihail Smatrakalev, Makedonskiot literaturen kruzhok, Skopje, 1993; Vasil Tocinovski, ZHarov buntar i burevesnik, Skopje, 1994; Makedonskiot literaturen kruzhok, Sofija, 1938–1941. Dokumenti. Izbor, prevod, redakcija i beleshki d-r Vasil Tocinovski, Skopje 1995; Anton Popov, Tvorbi. Podgotvil Vasil Tocinovski, Skopje, 1994. Bl. R. MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTICHKI ENDEMITI
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКИ ЛИТЕРАТУРЕН КРУЖОК ВО СОФИЈА