MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMINJA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po Ⅵ v. Poznati se od „CHudata na sv. Dimitrij Solunski“, kn. prva. Draguvitite zhiveele zapadno od Solun; Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija, a mozhebi i na nekoi delovi od Halkidikot; Verzitite/Berzitite megju Bitola, Prilep, Kichevo i Veles. Vo periodot od 674–678 g. se zabelezhani (kn. vtora na „CHudata“) ushte: Rinhini, koi zhiveele po tekot na r. Rihios do Orfanskiot Zaliv, a go zazele pogolemiot del od Halkidik, i Strimonci, koi zhiveele po tekot na r. Struma. Podocna zasvedochenite Smoljani zhiveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. Mesta. Se organizirale vo poludrzhavni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominal-no). Vo periodot Ⅶ – vtora pol. na Ⅸ v. bile hristijanizirani i postepeno nivnite iminja ischeznale, so iskluchok na Draguvitite, chie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zakluchno so ⅩⅤⅠⅠⅠ v., a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e zachuvano do denes. LIT.: T. ZHivkoviђ, Juzhni Sloveni pod vizantijskom vlashђu (600–1025), Beograd, 2002; F. Barishiђ, CHuda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor, Beograd, 1953. B. Petr.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКИ