MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budenje i drzhavno-politichko osamostojuvanje shto zapochnuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pishanata rech i za individualiziranje na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet, za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvanje na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna, nezavisna, federativna ili konfederativna drzhava (vo juzhnoslovenski ili vo balkanski ramki). Prerodbata vo Makedonija uslovno zapochnuva so pechatenjeto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (CHetirijazichnikot na Daniil Moskopolski, 1802) i trae sè do konstituiranjeto na sovremenata makedonska drzhava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). → Makedonija. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКА ПРЕРОДБА