MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nauchna i umetnichka javna ustanova vo Republika Makedonija, osnovana na 23. Ⅱ 1967 god. vo Skopje so prv pretsedatel Blazhe Koneski. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na ⅩⅠⅩ i pochetokot na HH vek. Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902– 1917), na chelo so D. CHupovski, idejno i praktichno gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. So svojata programa (12. Ⅺ 1902) gi formulira celite i zadachite, a so Ustavot (16. ⅩⅠⅠ 1903) Drugarstoto gi pokazha sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar-Prvata svechena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967) no go voveduva makedonskiot jazik vo sluzhbena upotreba, ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“, 1903) i prvoto nauchno-literaturno spisanie („Vardar“, 1905) na toj jazik i pravopis, gi pravi podgotovkite za makedonski uchilishta i uchebnici, ja otpechatuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodichno izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914), a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva drzhavnosnata vizija. Negov ideen sledbenik i prodolzhitel e Makedonskiot literaturen kruzhok vo Sofija (1936– 1942), a negovi chlenovi stanuvaat i edni od osnovachite na deneshnata MANU. Nauchnata i umetnichkata dejnost na MANU se razviva preku nauchnoistrazhuvachki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka, za opshtestveni nauki, za matematichko-tehnichki nauki, za biloshki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nauchnoistrazhuvachki centri (za genetsko inzhenerstvo i biotehnologija, za energetika i informatika, za arealna lingvistika, za strategiski istrazhuvanja i Leksikografskiot centar). Izborot za chlenovi na MANU se vrshi na tri godini. CHlenovite na Akademijata se redovni (akademici), chlenovi nadvor od rabotniot sostav i pochesni chlenovi. Organi na Akademijata se Sobranieto (go sochinuvaat redovnite chlenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot, potpretsedatelite i sekretarot (kako chlenovi na Izvrshniot odbor), sekretarite na oddelenijata i izbranite chlenovi). Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istrazhuvanja, nauchni i svecheni sobiri, izlozhbi, koncerti, literaturni chitanja, predavanja i drugi priredbi, a vo ramkite na izdavachkata dejnost objavuva svoi periodichni organi („Prilozi“, „Letopis“, „Bilten“, „Pristapni predavanja, prilozi i bibliografija na novite chlenovi na MANU“ i dr.) i zbornici od nauchni sobiri, monografski studii i drugi posebni izdanija. MANU ima svoja Biblioteka shto vrshi uslugi na chitatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nauchni institucii vo zemjata i vo svetot, kako i poseben Arhiv shto e na raspolaganje na chlenovite, no i na nadvoreshni zainteresirani korisnici i Oddel za megjunarodna sorabotka shto ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nauchni institucii. IZV.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1997; Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2000. Bl. R. Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКА АКАДЕМИЈА НА НАУКИТЕ И УМЕТНОСТИТЕ