MADJUNKOV, Mitko (Strumica, 19. Ⅲ 1943) – raskazhuvach, romansier, dramski avtor, eseist; akademik. Osnovno uchilishte i gimnazija ima zavrsheno vo Strumica, a Filoloshki fakultet (svetska knizhevnost so teorija na knizhevnosta) vo Belgrad. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad, kade shto e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Dobitnik e na povekje knizhevni nagradi i priznanija. Osven na svojot majchin makedonski jazik, pishuval i na srpski. CHlen e na Zdruzhenieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Drushtvoto na pisatelite na Makedonija (1986), kako i na Drushtvoto na nezavisni pisateli. CHlen na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven chlen (2007). Avtor so seopfatno raskazhuvachko, romansiersko, dramsko i eseistichko delo. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto, nadvoreshnoto i vnatreshnoto, „stvarnoto i imaginarnoto“, ne zaradi golata knizhevna postapka, tuku zaradi nejzinata sushnost. Spagja megju najkonzistentnite avtori, chija knizhevna postapka se sovpagja so avtorskiot potpis. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo pochvata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. Novinite shto gi vnesuva vo literaturata chesto se nalik na gradbite shto gi opishuva. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpagja so sizheto, a so toa i so znachenjata na romanot. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta, i obratno, go preobrazuva sizheto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na knizhevnite idei. Sizheto chestopati e nevidlivo za akterite, odnosno za likovite na deloto i mozhe da se vospostavi samo vo svesta na chitatelot. Polifoniskiot pristap e ochigleden i vo dramite, koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. Celinata ponekogash se dava kako zbir od fragmenti, kako vselena naselena so malku materija (tekst), no so silni gravitaciski (tvorechki) sili shto ja drzhat zaedno. DEL: raskazi: CHudan susret (Beograd, 1970), Ubij govorljivog psa (Beograd, 1973), Nad troskotot oblaci (Skopje, 1974), Mirisot na zemjata (Skopje, 1984), CHudna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotogashnite raskazi na makedonski, Skopje, 1986), Ubij go zborlivoto kuche (Skopje, 1988); kratki prozi: Megjata na svetot (Skopje, 1985, vtoro, promeneto izdanie 1990), MeÑa sveta (Belgrad 1984), Paradoksalen son (Skopje, 1987), Drvoto na Narajana (Skopje, 1998), Begstvoto i povtornoto ragjanje na zografot (Melburn, s. a.), Darovi neba (Panchevo, 2007); romani: Kula na Brdu (Beograd, 1980), Kula na Ridot (Skopje, 1981, red. izdanie 1999), Domot na Aleksandar (Skopje 1986), Kon drugata zemja (Skopje, 1993), Aleksandrov dom (Beograd, 2002), Vremeto na irvasite (Skopje, 2003); esei: shtrkot edinak i negovoto jato (Skopje, 2000), CHehov ili Tajna pripovedanja (Beograd, 2006); drami: Golemiot Smok, Senkata, Pusta zemja, Pat za Lihnidos, Melnica, CHudo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). LIT: Marko Nediђ, Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman, 1991; istiot, Slobodna igra na duhot i sozdavanjeto, Poetikata na makedonskiot raskaz, 1985; Lidija Kapushevska-Drakulevska, Vo lavirintite na fantastikata, 1998; Georgi Stardelov, Literaturata kako spas, Nokjen gradinar, 2006; istiot, Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994); Vlada Uroshevikj, Izbor po srodnost, Izbrani dela, tom Ⅶ, 2007. G. St.
Кирилична верзија на написот
МАЏУНКОВ, Митко