MACHUKOVSKI, Venijamin (Vasil) Hristov (s. Machukovo, Gevgelisko, pred 1847 – Carigrad, 1878) – makedonski gramatichar, prerodbenski prosveten i crkoven deec, sobirach na narodni pesni i obichai i publicist. USHTE mlad se zakalugjeruva vo Zografskiot manastir i od P. Zografski e rakopolozhen za gjakon. Potoa patuva vo Carigrad (1861), uchi vo unijatskoto uchilishte vo Solun (1862–1864) i kako gjakon patuva so monsinjor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). Odrzhuva kontakti so St. Verkovikj i po negovi upatstva sobira narodno tvoreshtvo, stari knigi i moneti, go sledi dnevniot i periodichniot pechat od Carigrad, a od Srbija i od Romanija gi dobiva poznachajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata shto se vazhni za Makedonija. Lichno i so pomosh na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. Machukovo (1864). Go napushta unijatskoto uchilishte, no chekajkji da bide ispraten za shkoluvanje vo Belgrad, stanuva uchitel vo Kukush (1865) i gjakon vo crkvata vo Enidje-Vardar. So preporaka od Ruskata misija, se zapishuva vo Hersonskata duhovna seminarija, kade shto go zavrshuva Ⅴ klas (1866–1869), no poradi zdravstveni prichini (po negova molba) e osloboden i se vrakja vo Makedonija. Golem voshit dozhivuva od sredbata so G. St. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata mu izrazuva patriotska gotovnost „da umre za narodnost i otechestvo“ (1869). Vrakjajkji se, vo Carigrad e uapsen poradi nosenje revolucionerna literatura. Minuvajkji niz Solun dobiva pokana da im bide uchitel i od maj 1870 g. ja prezel dolzhnosta, stanuvajkji istovremeno i chlen na Crkovnouchilishnata opshtina i nejzin pisar. Go kani (od imeto na Opshtinata) i P. Bozhigropski da dojde od Solun vo Voden za „da sa trudime za polzata na narodot“. Na 11 maj 1871 g. na proslavata na Sv. Kiril i Metodij i Machukovski drzhi govor vo crkvata. Kako uchitel vo Kukush, go objavuva vo v. „Pravo“ svoeto „Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto narechje“ (16. Ⅷ 1872), objasnuvajkji: „Izuchuvanjeto na bugarskata gramatika vo makedonskite uchilishta e eden od najteshkite predmeti za uchenicite, zaedno so toa e i najbestolkoven. Toj im odzema dosta dolgo vreme, i toa ne prechi pak da nemaat poim od gramatikata. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramatichkite formi na dosegashnite izdadeni bug. gramatiki so onie na makedonskoto narechje“. Po ostrata reakcija od bugarskiot pechat izleguvanjeto na makedonskata gramatika e sprecheno. Za da se trgne od Makedonija, bugarskiot egzarh go preporachuva (27. Ⅸ 1873) da bide primen kako student „vo Moskovskata duhovna akademija“. Od 15. Ⅷ 1874 g. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapishan na Akademijata, no bidejkji pak teshko se razboluva, po sovet na lekarot (6. Ⅵ 1875) i ovojpat ja napushta Rusija. Vo uchebnata 1875/76 g. stanuva uchitel vo Gumendje i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen uchebnik. Vo letoto 1876 g. e vekje redaktor na v. „Istochno vreme“, a kon krajot na mart 1877 g. go osnovuva i go redaktira v. „CarigradÍ“. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pishuva vo grchkite vesnici „Traki“ i „Fili“. Nakleveten, pak bil uapsen i praten na zatochenie na Rodos (1877). Po ruskoturskiot mir (1878) se vrakja bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica. LIT.: Blazhe Ristovski, Venijamin Machukovski, avtor na prvata makedonska gramatika, „Razgledi“, V, 7 (107), 7. Ⅳ 1958, 1–2 i 10; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 148–184. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
МАЧУКОВСКИ, Венијамин