LOKALNI TIPOVI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK. Najstarata razvojna faza na jazikot na slovenskata pismenost, staroslovenskata, traela od 863 g. do krajot na XI v. Rakopisno e zachuvana fragmentarno vo prepisi od Ⅹ–XI v., reprezentativni po bliskosta do kirilo-metodievskata osnova na jazikot. Sepak, nivniot jazik sodrzhi i lokalni obelezhja na novite jazichno-etnichki sredini, koi ovozmozhuvaat razlikuvanje na nekolku lokalni tipovi na stsl. jazik, koj vo svojata osnova e edinstven. Kirilo-metodievskoto nasledstvo najdobro e zachuvano vo makedonskite i vo bugarskite prepisi izvrsheni vo Ohridskata i vo Preslavskata shkola. Ovie novi centri na slovenskata pismenost, oformeni od uchenicite na Kiril i Metodij, progoneti od Velika Moravija po Metodievata smrt (885), igraat najgolema uloga vo natamoshniot razvitok i shirenjeto na slovenskata pismenost. Ushte vo XI v. tie pretstavuvaat ishodishte za ruskata pismenost, a podocna i za srpskata i romanskata csl. pismenost. Makedonskiot tip na stsl. jazik tesno e povrzan so dejnosta na Ohridskata knizhovna shkola. Se istaknuva so osobeno pochituvanje na kirilo-metodievskite tradicii, upotreba na glagolicata i podolgo zadrzhuvanje na arhaichni gramatichki i leksichki sredstva. Najpoznati glagolichki spomenici od Ohridskata shkola se: Zografskoto ev., Mariinoto ev., Asemanovoto ev., Sinajskiot psaltir, Sinajskiot evhologij (?). Poteknuvaat od krajot na Ⅹ i od XI v. Bugarskiot tip na stsl. jazik e tesno povrzan so dejnosta na Preslavskiot centar, chija literaturna dejnost dozhivuva osoben OHRIDSKA KNIZHEVNA SHKOLA: rascut vo vremeto na carot Simeon (893-927). Vo 893 g. oficijalno se voveduva kirilicata, doagja do poizrazito podnovuvanje vo jazikot i slovenizacija na leksikata. Najpoznatite spomenici se pishuvani so kirilica: Savina kniga (izborno ev.), Suprasalski zbornik (martovski minej) i Eninski apostol, site od XI v. LIT.: (izbor) V. N. …epkin, Razsuzhdenie o яzÎke Savvinoй knigi, S-Peterburg, 1901; K. Mirchev, Hr. Kodov, Eninski apostol. Starobъlgarski pametnik ot XI vek, Sofiя, 1965, (izd.); J. Zaimov, M. Kapaldo, Suprasъlski ili Retkov sbornik v dva toma, 1, Sofiя, 1982, 2, Sofiя, 1983 (najnovo izd.); zb. Preslavska knizhovna shkola 1, shumen, 1995, 2, shumen, 1997; O. A. Knяzevskaя, L. A. Korobenko, E. P. Dogramadzhieva, Savvina kniga. Drevneslavяnskaя rukopisÏ XI-Ⅻ i konca ⅩⅠⅠⅠ veka, 1, RukopisÏ. Tekst. Kommentarii. Issledovanie, Moskva, 1999. CHeshkiot tip na stsl. jazik direktno se nadovrzuva na moravskata norma shto go potvrduvaat Kievskite livchinja (misal) od Ⅹ v. Zastapen e so Prashkite glagolichki odlomki od XI v. Iako cheshkiot tip opstojuva samo do krajot na XI v., koga e zabraneta slovenskata liturgija vo CHehija, toj se javuva kako superstrat pred sè vo jazikot na hrvatskata, no i na najstarata ruska pismenost. LIT.: (izbor) V. Vondrák, Opu °vodu Kdzjevských listu° aPrazhských zlomku° a o bohemismech v staršъch cъrkevn2slovanských památkách vu°bec, Praha 1904; V. V. Nimchuk, KiïvsÏki glagolichni listki – naй-davnisha pam’яtka pisemnosti, Kiïv, 1983; Z. Hauptová, Cъrkevn2slovanské pъsemnictvъ v p5emdzslovských CHechách, Jazdzk a literatura v historické perspektiv2, Univerzita Jana Evangelistdz Purkdzn2, Ústъ nad Labem 1998, 5-42; F. V. Mareš, Prazhskézlomkdza jejich p5edloha v sv2tle hláskoslovného rozboru; Prazhské zlomkdz a jejich pu°vod v svetl2 ledjikálnъho rozboru, Cdzrilom2todejská tradice a slavistika, Praha 2000, 347-354, 355-367. Panonsko-slovenechkiot tip na stsl. jazik bil vo upotreba vo 869–873 g., do zabranata na slovenskata liturgija vo Panonija. Negovoto postoenje e potvrdeno so Frizinshkite odlomki od Ⅹ–XI v., koi delumno se povrzuvaat so pretkirilo-metodievskite misii (ispovedni molitvi prevedeni od starovisokogermanskiot), dodeka poukata pred ispoved (2. list) ima kirilo-metodievsko poteklo. Zapishani se so latinica. LIT.: (izbor) J. Zor, Brizhinski spomeniki. Znanstveno-kritichna izdaja, SAZU, Razred za filoloshke in literarne vede, Dela, 39, Ljubljana, 1993; Zbornik Brizhinski spomeniki, SAZU, Razred za filoloshke in literarne vede, Dela, 45, Ljubljana, 1996. Hrvatskiot tip na stsl. jazik ima velikomoravski i cheshki koreni (pokraj balkanskite, osobeno makedonskite). Najstarite spomenici poteknuvaat duri od samiot kraj na stsl. period. Toa se Vienskite glagolichki listovi (misal) od XI–Ⅻ v. i t.nar. Bashchanska plocha (ok. 1077). Do rascut na slovenskata pismenost pishuvana so hrvatskata aglesta glagolica doagja podocna, osobeno vo ⅩⅠⅠⅠ–ⅩⅤ v. LIT.: (izbor) V. Jagic, Glagolitica. NJurdigung neuntdecter Fragmente, Philos.-hist. Klasse, 38, 2, 1890 (izd. na Vienskite l.); E. Hercigonja, Srednjovjekovna knjizhevnost, Zagreb, 1975; istiot, Tropismena i trojezichna kultura hrvatskoga srednjovjekovlja, Zagreb, 1994. Zd. R.
Кирилична верзија на написот
ЛОКАЛНИ ТИПОВИ НА СТАРОСЛОВЕНСКИОТ ЈАЗИК