LOGIKATA VO MAKEDONIJA .- filozofska disciplina shto gi prouchuva poimite, principite i zakonite shto gi koristat site nauki vo otkrivanjeto, zasnovanjeto i sistematiziranjeto na znaenjata vo svoite podrachja (poshiroko znachenje). Vo ova znachenje, gi opfakja logichkite disciplini: teorija na poznanieto, formalna logika i metodologija; pod potesnoto znachenje na poimot logika se podrazbira samo eden nejzin del – deduktivnata ili formalnata logika, koja sekogash gi istrazhuva vistinitite iskazi, nezavisno od sodrzhinata (logichki zakoni) i logichkite sledstva. Kako teoriska i nastavna disciplina, logikata vo Makedonija se razviva od otvoranjeto na Katedrata za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Vo pochetokot, logikata ja predavaa profesori od drugite univerzitetski centri vo togashna Jugoslavija: (v.) ZHivorad Radovikj, Bogdan sheshikj i Zagorka Mikjikj, koi objavija nekolku uchebnici po logika, no istovremeno pomagaa vo oformuvanjeto na sopstven nastavno-nauchen kadar. Naskoro doktorski disertacii od ovaa oblast odbranija (v.) Jonche Josifovski i Mitko Ilievski i steknaa kvalifikacii za samostojna rabota na ova pole. Osobeno zasluga za razvitokot na logikata vo Makedonija ima prof. Josifovski, koj ja vovede sovremenata formalna (simbolichka) logika vo obrazovanieto kaj nas, a koja e osnova na celata sovremena nauka i kompjuterska tehnologija. Na Institutot za filozofija se realiziraa povekje nauchno-istrazhuvachki proekti od ovaa oblast: „Logichka analiza i formalizacija na makedonskiot literaturen jazik”, „Sovremeni tendencii vo teorijata na argumentacijata” i „Makedonska logichka terminologija”. Sovremenata logika se razvivashe i se afirmirashe i niz nekolku neinstitucionalizirani for-mi: Interdisciplinarniot kurs (se realizirashe kontinuirano povekje semestri) „Logika, jazik, veshtachka inteligencija”, so predavachi od Filozofskiot, Filoloshkiot, Elektrotehnichkiot i Prirodno-matematichkiot fakultet i slushateli od razni struki i profili; povekje godini pri Institutot za filozofija raboti Logichko atelje, vo koe uchestvuvaat studenti od razni fakulteti. Paralelno se razvivaa i drugite logichki disciplini: teorija na poznanieto, epistemologija, metodologija i dr. Opshta karakteristika na logikata vo RM e nadgraduvanjeto i dooblikuvanjeto na postojnata logichka aparatura, razvivanjeto novi logichki sredstva; nejzina praktichna primena vo razlichni istrazhuvachki podrachja (lingvistika, pravo, informatika i dr.); filozofskoto promisluvanje na vrednostite, mozhnostite i granicite na oddelni logichko-metodski postapki, kako i na konsekvenciite od nivnata primena. LIT.: V. Panzova, Logika – opshta teorija na racionalnosta, Skopje, 1999; Filozofski fakultet vo Skopje: 1920– 1946–2006, Skopje, 2006, 81-87. V. Panz.
Кирилична верзија на написот
ЛОГИКАТА ВО МАКЕДОНИЈА