LIHNID (LucnidÁV, Ldzchnidus) – gradot Ohrid, na bregot na Ohridskoto Ezero, spomnuvan od Diodor (Diod. ⅩⅤⅠ, 8), koga Filip Ⅱ ja osvoil ovaa oblast. Gradot se spomnuva od Livij (Liv. DJDJVII, 32, 9), koga lokalniot vodach Erop go odzel od vlasta na Filip V. Edna od najpoznatite naselbi vo Dasaretija (Gorna Makedonija), koja se spomnuva vo knizhevnite i vo epigrafskite izvori od rimsko vreme. Od rimskiot period se otkrieni 4 natpisi so imeto na gradot i devet so imeto na Dasaretite. Vo sredinata na Ⅱ v. pr.n.e. vleguva vo ramkite na provincijata Makedonija. Najstarata naselba datira od docnobronzenoto i od ranozheleznoto vreme i $ prethodi na ranoantichkata od Ⅵ–V v. pr.n.e., smestena na najvisokoto brdo kaj Gorni Saraj. Naselbata se shiri kon juzhnata strana na zapadniot rid na platoto Plaoshnik. Tuka e otkriena nekropola od zheleznoto vreme, ranoantichki stanbeni gradbi, rimski palati i cisterna. Vo ranohristijanskiot period na Plaoshnik se definira urbanoto jadro, ploshtadot na gradot, so bazilikite odⅤi Ⅵ v., polikonhalnata crkva odⅤv., i Episkopskiot dvor – site dekorirani so bogata arhitektonska plastika i polihromni mozaici so slozhena ikonografija, so brojni pishani i ilustrirani poraki od Biblijata. Na istochnata padina od ridot vo docnohelenistichko vreme e izgraden teatarot, kojshto od vremeto na Hadrijan e preureden za amfiteatralni igri, so gradenje visok zashtiten dzid pred gledalisheto i so preureduvanje na orkestrata vo vid na arena so elipsovidna osnova. Za goleminata na gradot, ekonomskata sostojba, zanaetite i za razvienata trgovija se znae od otkrienite gradbi, natpisi, no i od nekropolata na potegot Gorna porta – Deboj, istochniot rid na gradot. Lihnidskite gospodari vo krajot na Ⅵ iⅤv. se pogrebuvani so zlato i so oruzhje, shto e identichno so obichaite vo celata antichka Makedonija (zlatni maski i pogrebni narakvici, nakit – belegzii, prsteni i obetki, knemidi, shlemovi, kopja, bronzeni sadovi i dr.). Epigrafskite spomenici, reljefite so mitoloshki temi i skulpturata zboruvaat za organiziran gradski zhivot vo rimskata da vleze i vo negovata niva. So Panorama na Plaoshnik, Ohrid (avionska snimka) epoha, so site karakteristichni institucii (opshtina, gimnazion, teatar-amfiteatar). So ranohristijanskiot period nastanuva novo vreme za gradot, koj e utvrden so snazhni dzidini presecheni so chetiri porti (Gorna porta, Dolna porta, ZHelezna vrata, Istochna vrata), gradeni vo opus midj-tum, kako dzidinite na drugite golemi gradovi na Balkanot. Stanuva episkopsko sedishte od Ⅳ v. Se gradat povekje ranohristijanski objekti: crkvite na Plaoshnik, bazilikata vo Deboj, bazilikata (na ul. Ilindenska), kruzhnata crkva pod Gorni Saraj. Gradot se brani od varavarskite napadi bi-dejkji, „postaven na utvrdeno mes-to, izobiluval so hrana i izvori megju dzidinite” – spored Malhus (Malch. fr. 18, 128), a nastradal od golem zemjotres vo vremeto na Justinijan (Proc. Anec. 18, 42). LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; V. Bitrakova-Grozdanova – P. Kuzman, Ldzchnidos dans la haute antiljue: (Nouvelles preuves archeologiljues), ZHA, DJLVII, Magistrae Humanissimae Fanulae Papazoglu, Skopje, 1997, 19-28; Ead., Starohristijanski spomenici vo Ohridsko, Ohrid, 1975. V. B.-Gr. „LIHNID” – periodichen zbornik na trudovi, izdanie na Narodniot muzej vo Ohrid, a podocna i na Zavodot za zashtita na spomenicite na kulturata na Oh-rid. Dosega se izdadeni sedum broja (prviot vo 1957). Spisanieto gi obelodenuva aktivnostite od dejnosta na ovie institucii (arheoloshki, etnoloshki, istoriski i lingvistichki istrazhuvanja). Posledniot broj 7 gi sodrzhi trudovite od nauchniot sobir „Docnata antika na pochvata na Jugoslavija”, odrzhan vo 1987 g. vo Ohrid. V. B.-Gr.
Кирилична верзија на написот
ЛИХНИД