LATINSKO CARSTVO (1204– 1261) – drzhava osnovana vo 1204 g. od krstonoscite od CHetvrtiot krstonosen pohod, po likvidiranjeto na Vizantija, so prestolnina vo Carigrad. Za prv car bil izbran grofot Balduin Flandriski (1204–1205/6), a za carigradski patrijarh bil postaven venecijanecot Tomazo Morozini. Carstvoto gi zafakjalo Trakija, severozapadniot del na Mala Azija, pogolemiot del na Makedonija i na Grcija, kako i nekoi egejski ostrovi. Carstvoto pretrpelo katastrofalen poraz od Bugarite vo bitkata kaj Adrijanopol (1205), vo koja bil zaroben i carot Balduin. Vrvot na svojot razvitok Carstvoto go postignalo vo vremeto na carot Henrih I (1206–1216), bratot na Balduin, koj vodel uspeshni vojni so sosedite (Nikeja, Bugarija, Epir, Strez). Po negovata smrt zapochnalo brgu da opagja. Nikejskiot car Mihail Ⅷ Paleolog (1261) rechisi bez borba go osvoil Carigrad i go obnovil Vizantiskoto Carstvo. LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949; A. Carile, Per una storia dell’Impero Latino di Costantinopoli (1204–1261), Bologna, 1978. K. Adj. LAFAZANOVSKI, Ermis
Кирилична верзија на написот
ЛАТИНСКО ЦАРСТВО