KRLEZHA, Miroslav (Zagreb, 7. Ⅶ 1893 – Zagreb, 29. Ⅻ 1981) – najsestraniot hrvatski knizhevnik, so iskluchitelna tvorechka aktivnost, i najvlijatelna knizhevna lichnost megju dvete svetski vojni. Po Vtorata svetska vojna naroden pratenik, akademik, direktor na Leksikografskiot zavod vo Zagreb. Vo svoite lirski pesni i poemi stilot na Krlezha se dvizhi od impresionizam do ekspresionizam i satirichen izraz. Vo sredishteto na tvoreshtvoto na Krlezha se naogja negovata dramska dejnost. Obemna i raznolika, taa e trajna potvrda na Krlezhinata vnatreshna potreba da go prikazhe svojot poetski svet vo scenski, dijaloshki oblik, vo strasten sudir so sopstvenite protivrechnosti. Krlezha e avtor na obemen eseistichki i polemichki opus vo koj rasprava za teoretskite likovni i knizhevni prashanja, a vodi i beskompromisni polemiki so sovremenicite (Mojata presmetka so niv, 1932). Vo 1979 g. go dobil Zlatniot venec na SVP. BIB.: Najzreli negovi ostvaruvanja se dramite od t.n. Glembaevski ciklus: Gospoda Glembaevi, 1929; Vo agonija, 1928 i Leda, 1939. Negovata novelistichka i romansierska dejnost najcelosno ja zafatila voenata i povoenata tematika (Hrvatskiot bog Mars, 1922; Vrakjanjeto na Filip Latinovikj, 1932). Posebno mesto vo tvoreshtvoto na Krlezha i vo hrvatskata knizhevnost zazemaat Baladite na Petrica Kerenpuh (1936). LIT.: Bl. Koneski, Poetskite elementi vo deloto na Krlezha, „Poezija”, SVP, Struga, 1979. P. Gil.
Кирилична верзија на написот
КРЛЕЖА, Мирослав