KORUBIN, Blagoja (Prilep, 1. Ⅲ 1921 – Skopje, 17. Ⅱ 1995) – nacionalen deec, prvoborec, filolog i preveduvach (od srpski, ruski i francuski), nauchen sovetnik, istrazhuvach i rakovoditel na Oddelenieto za sovremen makedonski jazik vo Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov” vo Skopje. Osnovno uchilishte i gimnazija zavrshil vo Prilep. Kako chlen na Literaturnata sekcija vo Gimnazijata go napishal i prviot prozen sostav na srpski jazik „ZHivot u Prilepu i okolini”(1937/1938). Bil chlen na vospitna grupa za kandidati za SKOJ, na koja Borka Taleski im drzhel predavanja za makedonskoto nacionalno prashanje. Po obukata stanale chlenovi na SKOJ (1938/1939), a po maturiranjeto i chlenovi na KPJ (juni 1940). Naskoro bil izbran i za chlen na MK na SKOJ vo Prilep, koj chesto organiziral mladinski izleti so kulturna i politichka programa, za koi sostavuval muzichko-poetski humoristichno-satirichni pesni („vrapchinja“). Stanal istaknat nacionalen komunistichki aktivist i organizator. Mesniot komitet na SKOJ, vo koj chlenuval, ja organiziral i Ilindenskata demonstracija vo Prilep (1940). Potoa zaminal na studii na Pedagoshkata grupa na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1940/1941). Tuka formiral Makedonska grupa od 15-18 chlenovi na KPJ i na SKOJ, a vo Studentskiot dom kade shto zhiveel bil eden od urednicite na Ѕidniot vesnik, kade shto objavuval svoi politichki napisi i afirmativen napis za makedonskiot jazik od Nula Kacavolu. So podocneshniot prof. d-r Panche Kirovski prevele od francuski na makedonski jazik publikacijata „Prashanjata na leninizmot“ od J. V. Stalin. Istovremeno ja rakovodel i skoevskata grupa vo Srednoto tehnichko uchilishte vo Skopje, a bil zadolzhen za struchna pomosh i na partiskata kjelija vo rabotilnicata na Papateodosi i na kjelijata na shivachkite rabotnici. Koga bil napraven obid za povtorno izdavanje na vesnikot „Nasha rech“ (januari ili fevruari 1941), vlegol vo Redakcijata zaedno so Dejan Aleksikj i Anton Kolendikj i ja napishal uvodnata statija za prviot broj. Po potpishuvanjeto za pristapuvanjeto na Kralstvoto Jugoslavija kon Paktot (25. Ⅲ 1941), vecherta na 26 mart skopskite studenti izlegle na skopskoto korzo so paroli protiv paktot i vojnata. Po govorite na A. Kolendikj i Filimena Mihajlova, po baranje na demonstrantite toj govorel na makedonski jazik, poradi shto moral da se spasuva so begstvo od rezhimskite agenti. Po fashistichkata okupacija stanal borec na Prviot prilepski narodnoosloboditelen partizanski odred „Goce Delchev” i uchestvuval vo prvata vostanichka akcija na Denot na vostanieto na makedonskiot narod (11. Ⅹ 1941). Naskoro potoa bil uapsen i osuden, pa celiot period na NOB go minal vo Skopskiot zatvor (14. Ⅹ 1941 – maj 1943 i juni 1943 – septemvri 1944) i vo zatvorot vo Haskovo (maj–juni 1943). Tuka ja napishal zachuvanata „Pesna na skopskite zatvorenici” (kon krajot na 1941). Vo prostorijata vo koja bile smesteni okolu 60 zatvorenici od Makedonija i Juzhna Srbija, togashniot sekretar na PK na KPJ za Makedonija Lazar Kolishevski formiral zatvorsko partisko rakovodstvo, vo koe bil i B. Korubin kako odgovoren za organizacijata na kulturno-zabavniot zhivot. Za potrebite na priredbite shto gi organizirale, toj napishal i drugi pesni, „vrapchinja” i bile izveduvani dramski tekstovi vo proza i vo stihovi. Po Osloboduvanjeto izvesno vreme rabotel vo Prilep, a potoa vo Skopje kako jazichen redaktor vo Izdavachkoto pretprijatie „Kultura” (1946) i vo Institutot za zdravstveno prosvetuvanje na SRM kako rakovoditel na Oddelot za pechat (1946-1953). Na eden konkurs ja osvoil prvata nagrada za raskazot „Prvite izleguvaat” (1947). Vo megjuvreme gi prodolzhil studiite na Filozofskiot fakultet (grupa za makedonski jazik) vo Skopje (1947/1948) i bil represiran po Rezolucijata na Informbiroto (1948), a po diplomiranjeto (1952) preminal na rabota kako asistent vo Oddelenieto za jazik na Institutot za folklor (vo januari 1953), po dva meseci osamostoen kako Institut za makedonski jazik, od kade shto, kako rakovoditel na Oddelenieto za sovremen jazik (1965-1986), zaminal vo penzija (1986). Bil dolgogodishen pretsedatel na Drushtvoto na literaturnite preveduvachi na Makedonija (1959-1966) i na Sojuzot na drushtvata za makedonski jazik na Makedonija. Avtor e na struchni i nauchni knigi, golem broj statii, sekjavanja, prozni sostavi, chetiri stihotvorbi i drugi prilozi. Bil posebno posveten vo istrazhuvanjata na praktikata na makedonskiot jazik i povekje decenii ja ureduval rubrikata „Jazichno katche” na dnevniot vesnik „Nova Makedonija” i bil dolgogodishen urednik na spisanieto „Makedonski jazik” i „Literaturen zbor”. IZVORI: Blagoja Korubin, Sekjavanja, AINI, Skopje, 7. Ⅶ 1976, intervjuto go vodel Simo Mladenovski. BIB.: Jazikot na Krste P. Misirkov, Skopje, 1956; Rechnik na makedonskiot jazik so srpskohrvatski tolkuvanja, tom I-Ⅲ, Skopje, 1961, 1965 i 1966 (so koavtori, a pod redakcija na Blazhe Koneski); Krste P. Misirkov (1874-1926), Skopje, 1966; Jazikot nash deneshen, kniga 1-6, Skopje, 1969, 1976, 1980, 1986, 2000 i 2001; Idejata za formiranje na makedonskiot jazik i KPJ, „Glasnik“ na INI, ⅩⅣ, 2-3, Skopje, 1970, 5-24; Nacionalnosta, nacionalnata svest i jazikot so osvrt na makedonskata nacionalnost i makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 197; Martovskite demonstracii vo Skopje vo 1941 godina, „Nova Makedonija”, DJDJVII, 8683-8685, Skopje, 25-27. Ⅲ 1971; Ѕvezdeniot mig na Skopje, „Vecher”, 2430, Skopje, 26. Ⅲ 1971, 15; Makedonskite studenti na Skopskiot fakultet vo uchebnata 1940-41 godina, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973, 57-62; Martovskite demonstracii vo Skopje 1941 godina. Diskusija, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973, 401-403; Sintaksichko-generativen rechnik na makedonskite glagoli, Skopje, 1979 (probna sveska); Martovskite demonstracii vo Skopje vo 1941 godina, Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 128-133; Makedonskite studenti na Skopskiot fakultet vo uchebnata 19401941 godina, na istoto mesto, 134-139; Momenti na partiskiot zhivot vo Varosh. Pred Oktomvri: Edinaesetti oktomvri: na Crveni Steni i napadot na Prilep, Prilep i Prilepsko vo NOV 1944-15 maj 1945 godina, Ⅲ, Skopje, 1985, 447-456; Neshto za emocionalnite odliki i idejno-politichkite motivacii na martovskite demonstracii vo 1941 godina vo Makedonija, Martovskite nastani 1941 godina vo Makedonija so poseben osvrt na Skopje, Skopje, 1985, 114-118; Martovskite demonstracii vo Skopje vo 1941 godina, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945, tom I, kniga prva, Skopje, 1984, 128-133; Makedonskite studenti na skopskiot fakultet vo uchebnata 1940-1945, na ist. mesto, 134-139; Na makedonsko gramatichki temi, Skopje, 1990; Intencijalnosintaksichki rechnik na makedonskite glagoli, 6, Skopje, 1992–2001 (so koavtor); Makedonski istorio-sociolingvistichki temi, Skopje, 1994. LIT.: Studiski den posveten na Blagoja Korubin, Skopje, 1998; Pedeset godini Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov 1953-2003, Skopje, 2003, 99-103; Blazhe Ristovski, Makedonskiot stih 1900-1944, Skopje, 1980, 196-202. S. Ml. Jovan Korubin
Кирилична верзија на написот
КОРУБИН, Благоја