KONSTANTIN-KIRIL FILOSOF (Solun, 827 – Rim, 14. Ⅱ 869) – slovenski prosvetitel. Za zhivotot i dejnosta na K.-K.F. ima golem broj izvori na lat., slov. i dr. jazici. Najbogat so podatoci i najsiguren od niv e Opshirnoto zhitie (ZHK) so izvodi i od negovi originalni dela, napishano od brat mu Metodij i Kliment Ohridski (megju 870 i 882). Kratkite zhitija, koi se od podocnezhno vreme, sodrzhat i providni tendenciozni interpolacii. Sedmo dete na ugledni roditeli od Solun. Tatko mu Lav bil visok vizantiski sluzhbenik – drungar, a majka mu, spored edno od kratkite zhitija, se vikala Marija. Neobichno nadaren so bi-star um, od detska vozrast projavil silna zhed za uchenje, posebno za razbiranje na duhovnite besedi od sv. Grigorij Bogoslov kogo vo stihovite shto sam gi sostavil go moli da mu bide „uchitel i pomoshnik”. Mu se dala retka mozhnost da uchi vo Carigrad vo visokata Magnaurska shkola kaj dvajca najobrazovani Vizantijci: Fotij i Lav Mudriot zaedno so togash maloletniot vizant. imperator Mihail Ⅲ. Po rakopolaganjeto na Fotij za carigr. patrijarh (856) K.-K.F. bil izbran za predavach po filozofija na negovata katedra vo istata shkola. Se odlikuval so retka skromnost. Reshitelno otkazhal svetski zvanja i pochesti. Povekje pati se povlekuval vo usamenost i bezmolvie, shto go umudrilo ushte povekje i napolno go zasluzhil epitetot „Filosof”. Vizant. politichki i crkovni funkcioneri go isprakjale vo nadvoreshni misii: Saracenskata (855) za da gi zashtiti hristijanite od islamistichkite agresori vo Arabija; Hazarskata (861), zaedno so brata si Metodija, za da im se sprotivstavi na judejskite teolozi, i poslednata – Moravskata (863 do krajot na zhivotot) za prosvetuvanje na Slovenite. Kon sekoja od zadachite pristapuval so golema serioznost i odgovornost. Kaj Saracenite trgnal so poznavanje i na Koranot, kaj Hazarite – so solidno znaenje na evrejskiot, duri i na samarit. varijanta, a za Slovenite sozdal pismo so nekoi znaci od koe i vizuelno go predaval Evangelieto; go oformil knizhev. staroslov. j. spored principite na vizant. grch. Moshtite na sv. Kliment Rimski, shto gi otkril vo Herson na pat za Hazarija, gi donel so brata si M. vo Rim, kade shto nabrgu potoa, otkako primil zavet velika shima pod imeto Kiril, pochinal na 14 fevr. (st. stil), pogreban so golemi pochesti i naskoro kanoniziran. Od mnogubrojnite prozni i poet-ski dela zachuvani se samo fragmenti i parafrazi. Pishuval na vizant. grch. i staroslovenski shto go oformil vo knizheven samiot. Poznati se dve molitvi od negovata rana vozrast: Obrakjanje kon sv. Grigorij Bogoslov i „Solomonova” molitva pred trgnuvanje vo Carigrad za uchenje. Spomnati se i molitvi pred otkrivanjeto na slov. pismo i na moshtite od sv. Kliment Rimski. Pretsmrtnata molitva mu e upatena kon brat mu i uchenicite za da se borat protiv trijazichnicite. Napishal 4 polemichki dela: protiv patrijarhot Janis i za trite misii (od Moravskata za Venecijanskiot disput). Prevodite na Evangelieto, Psaltirot i odbranite crkovni sluzhbi mu se zaednichki so brat mu Metodija. Na K.K.F. mu se pripishuva i Proglasot kon Sv. evangelie. Kirilo-Metod. bibliografija sodrzhi preku 10.000 naslovi. LIT.: S. B. Bernshtejn, Konstantin-Filosof i Mefodiй, Moskva 1984; P. Dinekov, Konstantin-Kiril Filosof, K.-M.E., 2, 388–423; Christianitdz among the Slavs. The Heritage of Saints Cdzril and Methodius. Roma 1988, P. Hr. Ilievski, Svetila nezaodni, Sk., 1999, 13–123; H. R. Cooper, Jr., Slavic Scriptures, Madison – Teaneck, 2003, 48–65. P. Hr. Il. Dushan Hr. Konstantinov
Кирилична верзија на написот
КОНСТАНТИН-КИРИЛ ФИЛОСОФ