KONSTANTIN Ⅰ Veliki (ok. 285 – 337) – rimski imperator (306–337), prv rimski hristijanski car. Go izdal Milanskiot edikt za ramnopravnost na religiite (313), go svikal i go rakovodel Prviot crkoven vselenski sobor vo Nikeja za utvrduvanje na „Simvolot na verata” (325). Po pobedata nad zetot Licinij (zaedno vladeele od 312 g.), i Istokot doshol pod negova vlast. Vednash zapochnal na Bosforot da go gradi Konstantinopol (324) i go inauguriral za nova prestolnina na Imperijata (11 maj 330). Se smeta deka se pokrstil na smrtniot odar; od crkvata e proglasen za svetec, zaedno so majka mu Elena. LIT.: D. G. Kousoulas, The Life and Times of Constantine the Great: The First Christian Emperor, Bethesda, 2003; M. Grant, Constantine the Great – The Man and His Times, Nenj Ѕork, 1993. B. Petr.
Кирилична верзија на написот
КОНСТАНТИН Ⅰ Велики