KONSENZUALNATA DEMOKRATIJA VO SRM/RM -. (lat. consensus – soglasnost), odluchuvanje vrz osnova na usoglaseni stavovi megju dva ili povekje kolektiviteta vo podelenite i pluralnite opshtestva. Ovoj sistem na odluchuvanje zapochna da se primenuva vo SRM od 1971 g. pri postapkata za izmena na Ustavot na SFRJ i pri donesuvanjeto na samoupravnite spogodbi i opshtestvenite dogovori. Poshiroka primena dozhivuva po potpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor (13. Ⅷ 2001) i donesuvanjeto na Ustavnite amandmani (16. XI 2001), po shto vo Sobranieto na RM se voveduva dvojnoto mnozinstvo glasovi: mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici i mnozinstvo glasovi od pratenicite shto im pripagjaat na zaednicite shto ne se mnozinstvo vo RM (Badenterovo mnozinstvo). So ovoj vid mnozinstvo se donesuvaat zakoni od interes za malcinskite zaednici i se vrshi izmena na preambulata i na ustavnite odredbi so koi se reguliraat malcinskite prava. Konsenzualnata demokratija se ostvaruva i preku drugi oblici na sorabotka, osobeno preku vladejachkata koalicija na partiite od makedonskiot i albanskiot etnichki blok. LIT.: Arend Liphart, Demokratijata vo pluralnite opshtestva, Skopje, 1994; Svetomir shkarikj, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. sh.
Кирилична верзија на написот
КОНСЕНЗУАЛНАТА ДЕМОКРАТИЈА ВО СРМ/РМ