KOLONIZACIJATA na Vardarskiot del na Makedonija kako sistem (1912–1941) – tugjozemno naseluvanje za menuvanje na nacionalnata struktura sproveduvana vo 4 etapi: 1912–1915, 1919–1924, 1924–1928, 1929–6 april 1941 g. Koloniziranjeto se vrshelo vrz osnova na specijalnite akti: „Uredba za naseluvanje na novoosvoenite i prisoedineti oblasti na Kralstvoto Srbija” od 20. Ⅱ 1914 i „Prethodni odredbi za podgotovka na agrarnata reforma” od 27. Ⅱ 1919 g. Bile kolonizirani „dobrovolci”, chetnici, poniski drzhavni sluzhbenici, avtokolonisti – privatna i drzhavna kolonizacija, a se instalirale i kulturni, prosvetni, stopanski i drugi ustanovi. Objekti na kolonizacijata bile: slobodnata drzhavna zemja, opshtinskite i selskite zemji i utrini, imotite na begalcite i zemjishtata shto mozhat da se izdvojat od pogolemite imoti. Kolonizacijata ja sproveduvale: Agrarnoto oddelenie, so 6 otseci pri Ministerstvoto za agrarna reforma na Kralstvoto na SHS (od 12. Ⅱ 1920); agrarnite zaednici (od 20. Ⅱ 1922), odnosno agrarnite zadrugi (od 1931); Vrhovnoto poverenstvo na agrarnata reforma vo Skopje (od 1931); agrarnite poverenstva vo povekje gradovi i Vishiot agraren sud vo Skopje. Krajniot rezultat na kolonizacijata vo Vardarskiot del na Makedonija do krajot na oktomvri 1940 g. bil: 200 kolonii i 4.167 kolonistichki semejstva. LIT.: D-r Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata na Makedonija vo Stara Jugoslavija, Skopje, 1966. N. Cv.
Кирилична верзија на написот
КОЛОНИЗАЦИЈАТА на Вардарскиот дел на Македонија како систем