KOLONIZACIJATA na Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1928) – drzhavno i megjunarodno stimuliran imigrantsko-emigrantski proces. Paralelno so proteruvanjeto na makedonskoto naselenie po silata na Nejskiot dogovor (1919) i Lozanskiot miroven dogovor (1923), grchkata drzhava sproveduvala kolonizacija na Egejskiot del na Makedonija za da go smeni etnichkot sostav na naselenieto. Kolonizacijata se vrshela so naselenie od stara Grcija (vnatreshna kolonizacija) i so grchko i negrchko hristijansko naselenie dojdeno od drugi zemji (nadvoreshna kolonizacija). So vnatreshnata kolonizacija vo Egejskiot del na Makedonija od 1913 do 1928 g. bile kolonizirani 53.056 Grci, a so nadvoreshnata kolonizacija bile kolonizirani 565.143 dushi (Grci, Karamanlii, Ermenci i pripadnici na razni kavkaski narodi). Vo toj period bile kolonizirani 618.199 lica, razlichni po svoeto poteklo, jazik i kulturni tradicii. Grchkata kolonizacija imala teshki etnojazichni posledici za makedonskiot narod. So golemata grchko-hristijanska kolonizacija Makedoncite go zagubile svojot etnichki istoriski status – od narod (najmnogubroen) stanale malcinstvo vo svojata rodna zemja, a makedonskiot jazik bil sveden na jazik na malcinstvo. I pri site tie nasilni promeni vo etnichkata istorija na Juzhna Makedonija od strana na noviot grchko-madjirski etnichki asimilatorski sistem, makedonskoto naselenie davalo otpor i opstojalo kako nacionalno malcinstvo na svojata zemja. LIT.: S. Kiselinovski, Grchkata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940), Skopje, 1981; istiot, Etnichkite promeni vo Makedonija (1913–1995), Skopje, 2000. St. Kis.
Кирилична верзија на написот
КОЛОНИЗАЦИЈАТА на Егејскиот дел на Македонија