KOKINO – kompleksen praistoriski arheoloshki lokalitet (2000 g. pr.n.e.) na teritorijata na Opshtinata Staro Nagorichane, Kumanovsko. Opfakja pogolem del od neovulkanskiot rid Tatikjev Kamen, vo chie podnozhje se naogja s. Kokino. Arheoloshkite istrazhuvanja, zapochnati vo 2001 godina, otkrija mnogubrojni arheoloshki artefakti shto mu pripagjaat na t.n. bronzeno vreme. Naodite od ranoto (ⅩⅠⅩ–ⅩⅤⅠⅠ v. pr.n.e.) i od srednoto bronzeno vreme (ⅩⅤⅠⅠ– ⅩⅣ v. pr.n.e.) se relativno pomalubrojni, a dominiraat naodite od docnoto bronzeno vreme (ⅩⅣ–XI vek pr.n.e.). Najnovite arheoloshki istrazhuvanja otkrija tragi od naselba od t.n. zhelezno vreme (Ⅶ v. pr.n.e.) na juzhnata padina na lokalitetot, so shto se potvrduva negovata upotreba vo vremenski raspon od nad 1200 godini. Nekoi topografski karakteristiki na lokalitetot (golema vidlivost od najvisokiot del na ridot, do koj se stignuva preku blago nakloneta pristapna pateka od jugoistochnata strana), kako i mnoshtvo arheoloshki naodi najdeni vo strukturi so obreden karakter, ja potvrduvaat negovata upotreba kako „sveta planina“. Eden od obredite, verojatno vrzan za plodnosta i Golemata Bogin-NAODI OD KOKINO: ka–Majka, se izveduval na toj nachin shto vo prirodni cepnatini vo stenite se deponirale sadovi, verojatno polni so plodovi, koi potoa bile zatrupuvani so zemja i kamen. Drugiot obred se odnesuval na svetoto spojuvanje na nebeskoto bozhestvo Sonceto so Golemata Boginka–Majka, personificirana kako karpest planinski vrv i se izveduval vo sredinata na letoto (30 ili 31 juli). Vo toj den zracite na utrinskoto sonce, koe se pojavuvalo zad obredniot marker na najvisokiot del na lokalitetot, minuvale niz veshtachki presechenata transhea dvaesetina metri pod markerot i osvetluvale samo eden od uchesnicite vo ceremonijata, kojshto sedel na edno od nekolkute kameni sedishta na dolnata (zapadna) platforma na lokalitetot. I dvata obreda imale cel da obezbedat pogolem rod i ciklichna obnova na prirodata. Megalitskata opservatorija e edna od najinteresnite sodrzhini na ovoj kompleksen lokalitet. Raspolozhena e pod samiot vrv na ridot, so dimenzii od 100 m vo nasoka istok–zapad i 50 m vo nasoka sever–jug. Gledano vo tretata dimenzija, sodrzhinite na opservatorijata se rasporedeni na dve platformi: istochna i zapadna, od koi istochnata e za 20 m povisoka od zapadnata. Na toj prostor od andezitni karpi drevnite zhiteli gi nabljuduvale nebesnite tela, pred s° Sonceto i Mesechinata i gi odbelezhuvale mestata na izgrevanjeto na vidliviot horizont. Na zapadnata strana bile izgradeni mesta za nabljuduvanje, a na povisokata istochna strana, vo karpite, formirale markeri za odbelezhuvanje na mestata na izgrevanjeto na Sonceto i na Mesechinata vo tochno opredeleni denovi vo godinata. Na toj nachin, so dolgotrajno i posveteno sobiranje informacii, ja osoznale periodichnosta vo dvizhenjeto na Sonceto i Mesechinata i bile vo sostojba da izrabotat i da koristat lunaren kalendar. Tie uspeale da gi prepoznaat i ciklusite na zatemnuvanjata na Sonceto i Mesechinata i mozhele da gi predvidat, koeshto verojatno imalo golemo znachenje vo gradenjeto na pretstavata za svetot i organizacijata na religiozniot zhivot na togashnata zaednica. Precizno opredelenata starost na opservatorijata, homogenosta na strukturata, nachinot na gradbata i dokazhanata namena, pridonese da bide rangirana na chetvrto mesto na listata na stari opservatorii vo svetot objavena od strana na Amerikanskata vselenska agencija NASA (2005). Kamena sekira, docna bronza Pehar, rana bronza Sad, sredna bronza CHasha, rana bronza (ⅩⅣ-XI v. pr.n.e.) (ⅩⅠⅩ-ⅩⅤⅠⅠ v. pr.n.e.) (ⅩⅤⅠⅠ-ⅩⅣ v. pr.n.e.) (ⅩⅠⅩ-ⅩⅤⅠⅠ v. pr.n.e.) Na zapadnata strana na lokalitetot e otkriena centralna ili astronomska pozicija, od koja se gledaat site 9 markeri za odbelezhuvanje na mestata na izgrevanjeto na Sonceto i na Mesechinata na istochniot horizont. Tri od markerite se nameneti za odbelezhuvanje na mestata na izgrevanjeto na Sonceto vo denot na letnata dolgodnevnica, denot na zimskata kratkodnevnica i denot na proletnata i esenskata ramnodnevnica. Preku merenjeto na pozicijata na markerot za izgrevanjeto na Sonceto vo denot na dolgodnevnicata e utvrdena starosta na opservatorijata. Drugite 6 markeri gi oznachuvale mestata na izgrevanjeto na polnata Mesechina, od koi dva markera letno vreme gi oznachuvale denovite koga taa ima maksimalna i minimalna vrednost na deklinacijata, a drugite dva vo zimata gi oznachuvale denovite koga taa imala minimalna i maksimalna vrednost na deklinacijata. Drugite dva markera sluzhele za opredeluvanje na dolzhinata na lunarniot mesec od 30 dena letno vreme i 29 dena zimno vreme. Preku nabljuduvanjata od centralnata pozicija bil izrabotuvan lunaren kalendar so perioda od 19 lunarni godini. Celiot ciklus sodrzhel 12 obichni lunarni godini so 12 lunarni meseci (6 zimski od 29 dena i 6 letni od 30 dena), a 7 godini bile prestapni i sodrzhele 13 lunarni meseci, pri shto dodadeniot lunaren mesec imal dolzhina od 30 dena. Vo naukata ovoj ciklus e poznat kako Metonov ciklus, koj po teoretski pat bil postaven od atinskiot filozof Meton (423 g. pr.n.e.) i vo antichkiot period bil mnogu popularen. Istrazhuvanjata pokazhaa deka najmalku 1500 godini pred Meton ovoj ciklus im bil poznat na drevnite nabljuduvachi od Kokino, koi na ednostaven nachin go merele, a so markeri trajno go odbelezhale vo karpite na istochniot horizont. Vtorata po vazhnost e pozicijata za nabljuduvanjeto na ciklusite na zatemnuvanjeto na Sonceto i Mesechinata. Vo astronomijata e poznat faktot deka, gledano od Arheoloshka sonda na Kokino isto geografko mesto, ciklusite na zatemnuvanjeto na Sonceto i Mesechinata se povtoruvaat na sekoi 54 godini i 34 dena. Na istochniot horizont se otkrieni 4 markeri, koi se gledaat samo od edno, posebno obraboteno mesto na zapadnata strana, vednash do presto-lite. Od ovaa mesto za nabljuduvanje nabljuduvachite na neboto gi markirale mestata na istochniot horizont, koi go pokazhuvaat mestoto na izgrevanjeto na polnata Mesechina tochno vo denot koga nastapuva noviot ciklus na zatemnuvanjata od 54 godini i 34 dena. Merenjata i matematichkite analizi pokazhaa deka najstariot marker poteknuva od 1917 g. pr.n.e. shto znachi deka gradenjeto i funkcioniranjeto na opservatorijata zapochnalo najmalku vo ⅩⅩ v. pr.n.e. Vo 2008 godina Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo go stavi lokalitetot pod privremena zashtita kako Kulturen predel Kokino. LIT.: Jovica Stankovski, Tatikjev Kamen -megalitska opservatorija i svetilishte, „Muzejski glasnik“ br. 7-9, Kumanovo, 2002; GJore Cenev, Megalitska opservatorija vo Kokino, na ostoto mesto; Jovica Stankovski, Tri megalitski spomenici vo Kumanovskiot region, Pirajhme, tom 2, Zbornik na Narodniot muzej Kumanovo, Kumanovo, 2003; Gjore Cenev, Archaeo-astronomical analdzze on Kokino site, Proceedings of the Conference of SEAC (European Societdz for Astronomdz in Culture), Kecskemet, 2004; istiot, Archaeoastronomic interpretation of Kokino, Proceedings of the International Conference „The Archaeologdz of NJorld Megalithic Cultures“, Theme Session: Euro Mediterranean Megalithic Cultures, 5000–1300 BC, Rodeoas, 2004; GJore Cenev – Jovica Stankovski, Kokino Ancient observatordz katalog, DI „Tumba“ – Kumanovo, MID – Skopje, Kumanovo, 2005; NASA – GSFC, Ancient Observatories Timeless Knonjledge – poster, Sun Earth Dadz 2005, http://sunearthdadz.nasa.gov/2005/images/ao_poster.pdf; Gjore Cenev, Megalithic Observatordz Kokino, Proceedings of the ⅩⅣ National Conference of Astronomers of Serbia and Montenegro, Beograd, 2006; Gjore Cenev – Jovica Stankovski, Kokino – Holdz Mountain and Ancient Observatordz, „Macedonian Affairs“ Ⅵ, 1: Cultural Heritage: A Bridge Tonjards a Shared Future, MIC, Skopje, 2007; Gjore Cenev, Archaeo-astronomical characteristics of the Kokino archaeological site, Astrophdzsical Investigations, Institute of Astronomdz at Bulgarian Academdz of Science, No. 9, Sofia, 2007; Jovica Stankovski, Kokino tvrdina na sonceto, katalog, NU Muzej Kumanovo, Kumanovo, 2007; istiot, The Peak Sanktuardz Taticev Kamen at the Village of Kokino and Tnjo of its Cults, „Thracia“, ⅩⅤⅠⅠ, Istitute of Thracologdz, Sofia, 2007; Gjore Cenev, Kokino Calendar, Proceedings of the International Conference „Studing Nature Trough Centuries“, Beograd, 2008. GJ. Cen. – J. S.
Кирилична верзија на написот
КОКИНО