KICHEVSKA KOTLINA – pretstavuva neotektonska tvorba chi-jashto ramka ja pravat planinskite masivi na Bistra i Stogovo od zapad, Busheva Planina, Baba Sach, Babenj i Plakenska Planina na istok. Dnoto na kotlinata – pole-to e na nadmorska visochina od 680 m do 570 m. Najniskata tochka se naogja vo istochniot del kaj s. Atishte (570 m). Vo juzhniot del kotlinata e prekrshena so naprechni rasedi i ima forma na prevrtena bukva T. Kichevskata Kotlina preku Brodska Klisura na istok se povrzuva so Porechje, na jugozapad preku prevalot Preseka so kotlinata Debarca, a na sever preku prevalite Strazha i Bukovikj so Poloshkata Kotlina. Vkupnata povrshina e 1.059 km², a dnoto ima 88 km². Vo severniot del se izdiga niskata planina Vardino (950 m), koja ovoj del go deli na dve morfoloshki celini: Zajas na zapad i Oslomej na istok. Geoloshkiot sostav e dosta slozhen i e pretstaven so paleozojski shkrilci i trijaski varovnici po ramkata, a pliocenite i kvarternite sedimenti po dnoto na kotlinata. Vo pliocenite sedimenti se otkrieni golemi rezervi na jaglen, vrz osnova na koi e izgradena termocentralata Oslomej. Razviena e gradskata naselba Kichevo. LIT.: T. Andonovski, Abrazioni i fluvijalni elementi vo Kichevska kotlina, „Godishen zbornik na PMF”, kn. 27, Skopje, 1984. T. And.
Кирилична верзија на написот
КИЧЕВСКА КОТЛИНА