KARST VO RM – kompleks specifichni morfoloshki oblici i hidroloshki pojavi vo karbonatnite oblasti. Oblicite na reljefot vo karstot se pretstaveni so zatvoreni depresii so razlichni dimenzii koi mu davaat poseben izgled i fizionomija. Vtora odlika na karstot e negovata hidroloshka protivrechnost: golema bezvodnost na povrshinata, a bogatstvo so voda vo vnatreshnosta na varovnichkite masi. Imeto karst e internacionalen termin so slovensko poteklo i oznachuva kamen, karpa. Karstnite tereni vo RM zafakjaat povrshina od okolu 2.440 km² ili 9,6% od teritorijata na nashata drzhava. Karbonatnite kar-Crtezh od boishteto na Avstro-turskata vojna (1683-1699) Karst na Kozhuf Panina pi iako gi ima skoro vo site delovi na RM se neramnomerno rasprostraneti. Najmnogu e zastapen vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona i vo Pelagoniskiot horst antiklinorum. Najpoznati planinski podrachja vo koi dominiraat karbonatnite karpi, a so toa i karstniot reljef se: Bistra (2.163 m), Jakupica (2.540 m), Galichica (2.288 m), ZHe-den (1.259 m), Suva Gora, Karadjica, Bukovikj, Porechkiot basen, izvorishniot del na Crna Reka, dolinata na Radika. Pomali karstni oazi se zastapeni vo Vardarskata zona: Taorska Klisura, Veleshka Kotlina, Demir Kapija, Kozhuf i dr., a karstot najmalku e zastapen vo istochnite delovi na RM, vo planinite Plachkovica i Vlaina. Starosta na karbonatnite karpi e razlichna. Tie se razlichni i vo pogled na hemiskiot sostav, duri i na malo prostranstvo. Poradi tektonskite dvizhenja varovnicite se silno nabrani, rasednati i izraspukani, taka shto toa vlijaelo i vrz hidrografskata mrezha. Vo karstnite tereni na RM se razvieni specifichni povrshinski i podzemni reljefni oblici koi go pretstavuvaat karstniot reljef. Od povrshinskite karstni formi se razvieni shkrapi, vrtachi, uvali, karstni polinja, skarsteni dolovi. Najgolemo karstno pole vo RM e Cersko Pole so 45 km². Podzemnite karstni oblici se pretstaveni so peshteri i propasti. Najpoznati peshteri se: GJonovica na planinata Bukovikj, Slatinski Izvor vo Porechje, Bela Voda vo Demir Kapija, Alilica na Bistra i dr. Povrshinskite i podzemnite karstni oblici se nastanati so karstna – hemiska erozija, odnosno so rastvoranje na varovnicite od atmosferskite vrnezhi, a najintenzivna e po dolzhinata na puknatinite. Vo karstnite oblasti povrshinskite tekovi se retki, a se javuvaat ponornici i skarsteni dolini, pa namesto povrshinska se javuva podzemna cirkulacija i podzemni rechni tekovi. Podzemnata voda izbiva na povrshinata vo vid na silni izvori ili kladenci koi se javuvaat vo podnozhjeto na varovnichkite otseci, na dnoto od dolinite, kako izvorite Vrutok, Rashche, Studenchica, Vevchanskite Izvori i dr. Karstnite tereni vo RM se siromashni i so plodno zemjishte, pa zatoa se i slabo naseleni. Vo visokoplaninskite karstni oblasti na Galichica, Jakupica, Bistra, Suva Gora se naogjaat prostrani pasishta, no nivnoto koristenje e usloveno so obezbeduvanje voda. LIT.: T. Andonovski, Pregled na podzemni karstni oblici vo SR Makedonija, „Ⅷ Speleoloshki Jugoslovenski Kongres”, Beograd, 1981; D. Kolchakovski, Speleomorfoloshki karakteristiki na karstniot reljef vo R. Makedonija, „Geografski razgledi”, kn. 36, Skopje, 2001. T. And. KARTA NA PRIRODNA POTENCIJALNA VEGETACIJA
Кирилична верзија на написот
КАРСТ ВО РМ