KALE (SKOJE) – tvrdina locirana na najjuzhniot segment na ridskiot venec dolzh leviot breg na rekata Vardar. Lokalitetot sodrzhi mileniumski natalozhena istorija od praistorijata do 1963, koga sovremenite aktivni gradbi se nastradani vo katastrofalniot zemjotres. Istrazhuvanjata vo 1967 g. (pri raschistuvanjeto na urnatinite) bile izvedeni na povrshina od nad 3500 m² i na mesta konstatirale kulturen stratigrafski sloj od nad 8 m visochina. Pritoa se konstatirani prvite relevantni podatoci za postoenje na naselba od eneolitot, so poslab intenzitet na zhiveenje i vo zheleznoto i klasichnoto vreme do Ⅲ v. pr.n.e., koga zhivotot tuka zgasnal. Povtorno bil obnoven vo IX v., a svojata polna afirmacija ja dozhivuva kako eden od glavnite punktovi na Samuilovoto Carstvo, a zhivotot prodolzhuva i vo srednite vekovi i vo turskoto vladeenje. Novite istrazhuvanja zapochnati vo 2007 g. kje obezbedat podetalen uvid vo istorijata na utvrduvanjeto. Najmarkantna arhitektonska pojava, po koja ovaa tvrdina e prepoznatliva, e monumentalniot istochen „kiklopski” dzid, chie nastanuvanje se povrzuva so Samuilovoto vreme. Gradot bil organiziran vo dve so dzidini opkruzheni gradski jadra (Goren i Dolen Grad), koi gi vladeele dvajca gradski kjefalii-upravnici. Vo dolinata na Tvrdinata Kale vo Skopje rekata Serava, dolzh koja minuval Carskiot Pat, se prostirala charshija so pazarishta. Gradot, vo koj zhiveele brojni golemodostoinstvenici i vo koj se slevalo bogatstvoto na imperiite, bil bogato snabden so voda i okruzhen so brojni crkvi, podocna djamii. LIT.: A. Deroko, Srednovekovni grad Skoplje, „Spomenik”, 120, Beograd, 1971, 1-16; I. Mikulchikj, Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje, 1982, 119–127; S. M. Nenadoviй, Ostaci dveju palata vizantijskog stila u srednjovekovnom gradu Skoplju, „Saopshtenja”, ⅩⅤⅠ (1984), 129–135. LJ. Ⅹ.
Кирилична верзија на написот
КАЛЕ