JUZHNOSLOVENSKI JAZICI. Od samite pochetoci na slavistikata kako nauchna disciplina (t.e. od krajot na ⅩⅤⅠⅠⅠ v.) e prifatena konvencionalnata podelba na slovenskiot jazichen svet na tri grupi: zapadna, istochna i juzhna. Juzhnite Sloveni, t.e. nositelite na juzhnoslovenskite jazici vo V– Ⅵ v. od n.e. se spushtile kon jug od pratatkovinata i se naselile na Balkanskiot Poluostrov. Kontinuumot na slovenskata jazichna teritorija vo Ⅹ v. go razbile Ungarcite, a potoa i konsolidacijata na romanskoto naselenie severno od Dunav. Sepak, i deneska se zabelezhlivi brojni jazichni vrski megju slovenskiot jug i sever, t.e. megju slovenechkite i cheshkite dijalekti, kako i megju srpskite i slovachkite i/ili ukrainskite dijalekti. Brojni se, isto taka, slovenskite zaemki, kako vo ungarskiot, taka i vo (dako)romanskiot jazik. Juzhnoslovenskata jazichna teritorija niz vekovite se namalila kako rezultat na grchkata ekspanzija na jug, albanskata na jugozapad, kako i italijanskata i avstriskata na severozapad. Vekje vo periodot na izdvojuvanjeto od poshirokata praslovenska jazichna zaednica juzhnoslovenskite dijalekti ne bile uniformni, taka shto ne mozhe da stane zbor za nekoj opshtojuzhnoslovenski razvoen period ili prajuzhnoslovenski jazichen kod. Deneska juzhnoslovenskata jazichna teritorija pretstavuva eden jazichen kontinuum na kojshto lesno mozhat da se izdvojat inovacionite jadra na oddelni dijalektni kompleksi (dijalektni dijasistemi), no teshko mozhat da se utvrdat ednoznachni granici megju tie kompleksi. Etnichkata svest na slovenskite zhiteli na Balkanot i nivnata burna politichka istorija na juzhnoslovenskata teritorija dovede do formiranje na 6 razlichni standardni jazici. Odejkji od istok kon zapad, toa se: bugarskiot, makedonskiot, srpskiot, boshnjachkiot, hrvatskiot i slovenechkiot jazik. Site tie se relativno docna standardizirani, vo periodot od prvata polovina na ⅩⅠⅩ do prvata polovina na ⅩⅩ v., taka shto vo site juzhnoslovenski sredini, do den deneshen, se vodat diskusii okolu nekoi aspekti na standardnata jazichna norma. Pred standardizacijata, kako pismeni jazici vo zapadniot (katolichki) del na Balkanot funkcionirale lokalni regionalni naddijalektni kodovi i/ili latinskiot i modernite zapadnoevropski jazici – germanskiot ili italijanskiot, dodeka vo istochniot (pravoslaven) del funkcijata na pis-men jazik ja vrshele razni lokalni redakcii na starocrkovnoslovenskiot jazik. Od pretpostaveniot zaednichki predok na site sloven-ski jazici, takanarecheniot praslovenski jazik so tekot na vremeto najmnogu se oddalechile bugarskiot i makedonskiot jazik i del od dijalektite na srpskiot jazik, koi dozhiveale seriozna restrukturalizacija pod vlijanie na neslovenskite balkanski jazici (balkanska jazichna zaednica). LIT.: S. Ivshikj, Slovenska poredbena gramatika, Zagreb, 1970; R. Nahtigal, Slovanski jeziki, Ljubljana, 1952; Z. Stieber, Zardzs gramatdzki porshnjnanjczej j&zdzkshnj sljonjiavskich, NJarszanja, 1989; A. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves, Ldzon–Paris, 1950–1957. Z. T.
Кирилична верзија на написот
ЈУЖНОСЛОВЕНСКИ ЈАЗИЦИ