ITALIJA Italijanska okupaciona vojska vo Makedonija (1941) ITALIJA I MAKEDONIJA (1876–2008). Italija imala aktivno uchestvo za reshavanje na krizata na Balkanot (1876/1877), za prashanjeto za Makedonija na Carigradskata konferencija (1876– 1877) i na Berlinskiot kongres (1878). So Berlinskiot dogovor (1878) osmanliskata drzhava bila obvrzana na Makedonija da $ dade status na avtonomna provincija uredena so poseben ustav spored mesnite uslovi. Po Ilindenskoto vostanie Italija se zastapuvala vo Makedonija da se vovedat efektivni reformi. Ja poddrzhala Programata za reformi predlozhena od Avstro-Ungarija i od Rusija („Mircshtershkata programa”), go prezela za reformiranje Bitolskiot vilaet, a nejzini-Generalot De DJordjis ot general De DJordjis bil naznachen za nachalnik na ZHandarmerijata vo Makedonija. Italija (1912) se solidarizirala so sojuzenite balkanski drzhavi vo vojnata so otomanskata drzhava i ja priznala podelbata na Makedonija so Bukureshkiot dogovor (1913). Na Versajskata mirovna konferencija (1919) Italija se zastapila za avtonomija na Makedonija vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Po konferencijata, pri opredeluvanjeto na granicata na Albanija, Italija izdejstvuvala nejzino proshiruvanje so prisoedinuvanje kon Albanija na del od Gora, oblasta Dolni Debar i del od Pres-pa. Vo periodot megju dvete svetski vojni Italija go poddrzhuvala i go pomagala dejstvuvanjeto na VMRO na Todor Aleksandrov i na Ivan Mihajlov vo Vardarskiot del od Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i prifatila tretman na makedonskoto naselenie vo Albanija kako bugarsko. Taa okupirala del od Makedonija (1941) i izvrshila nejzina podelba, so shto ja prisoedinila kon Albanija teritorijata so Struga, Debar, Gostivar, Kichevo i Tetovo. Po proglasuvanjeto na drzhavnata nezavisnost na RM (1991), Italija ja poddrzhala Grcija za sprechuvanje na priznavanjeto pod istoriskoto ustavno ime i ja priznala RM kako Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija (PJRM). No, kaj italijansko-makedonskite vrski i odnosi, isto taka treba da se spomne deka vo procesot na obedinuvanjeto na Italija uchestvuvaat i makedonski dobrovolci (na pr., Dimitar Nikolov od Veles i GJorgji Kapchev od Ohrid, a bil blizok do Garibaldi i GJorgji Dinkata), po shto ekskonzulatot na Sardinskoto Kralstvo vo Solun stanuva italijanski, a vo Bitola (1895) i Skopje (1902) se otvoraat novi italijanski konzulati. Interesot na Italija za Makedonija znachitelno se zgolemuva po formiranjeto na MRO (1893). Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje e pod silno vlijanie na italijanskoto (organizaciskata struktura na voenite sili na Organizacijata), a negoviot ideolog i organizator Goce Delchev e inspiriran od ideite na Mancini. Pred Ilindenskoto vostanie (fevruari 1903) vo Milano se formira komitet (Pro Armenia e Macedonia) koj ja popularizira osloboditelnata borba vo Makedonija. Po Vostanieto, za komandanti na megjunarodnite voeni sili, pozicionirani vo Makedonija, vrz osnova na Mircshtegskata spogodba, se imenuvani italijanskite generali Giovani Batista Emilio de Georgis (19031908) i Mario Nikolas di Roblant (1908–1909). Na Pariskata mirovna konferencija Italija se zalaga za avtonomija na delot od Makedonija vo ramkite na Kralstvoto na SHS, na shto zhestoko se protivstavuva Francija. Ottamu i bliskite kontakti na pretstavnici na VMRO so oficijalni pretstavnici na Vladata na Italija vo periodot megju dvete svetski vojni (vospostaveni vo 1919 g. vo Sofija), a vo 1921 g. vo Rim e formiran Italijansko-makedonski komitet; vo 1922 g. e naznachen pretstavnik na VMRO vo Rim; sleduva voena i finansiska pomosh za organiziranje oruzheni akcii vo Vardarskiot del na Makedonija, pa politichki azil na liderot na VMRO Vancho Mihajlov, koj po zavrshuvanjeto na Vtorata svetska vojna zhivee vo Rim. Vo Vtorata svetska vojna (april 1941 – juli 1941) zapadniot del na Makedonija e pod italijanska okupacija. Na 18. XI 1991 g. Vladata na R Italija donesuva odluka za otvoranje konzulat vo RM. Na 16. Ⅻ 1992 g. za generalen konzul go imenuva Faustino Troni. R Italija ja prizna RM na 8. Ⅳ 1993 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 16. Ⅻ 1993 g. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM vo R Italija e Viktor Gaber. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na R Italija vo RM e Faustino Troni. IZV.: Ivan Katardjiev-Alenka Lape, Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, t. 1 kn. 1-1919-1924, t. 2 kn. 21924-1927, DARM, Skopje, 2005. LIT.: Makedonija vo megjunarodnite dogovori, 1, Skopje, 2006; Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, 1, 1, Skopje, 2001; Silvio Galon, Politichki izveshtai na italijanskite konzuli od Bitola (1895–1916), Bitola, 2004; Zoran Todorovski, Vrskite na VMRO so Italija, vo periodot megju dvete svetski vojni, „Glasnik” na INI, 40, 2, Skopje, 1996; Ahil Tunte, Republika Makedonija – prva dekada (1990–1999), Skopje, 2005. T. Petr. i M. Min.
Кирилична верзија на написот
ИТАЛИЈА Италијанска окупациона војска во Македонија