INTERCEPCIJA NA VRNEZHITE VO SHUMSKITE EKOSISTEMI – vo Makedonija ima mal broj istrazhuvanja na intercepcijata na vrnezhite vo shumskite ekosistemi. Taa e izuchuvana vo daboviot ploskachevo-cerov ekosistem vo Nacionalniot park „Galichica” i vo gorskiot bukov ekosistem vo Nacionalniot park „Mavrovo”. Pod intercepcija se podrazbira zadrzhuvanjeto na vrnezhite od biomasata na nadzemnite organi. Prosechno, taa iznesuva 13% vo ploskachevo-ceroviot dabov ekosistem, a 9,43% vo gorskiot bukov ekosistem vo Nacionalniot park „Mavrovo”. LJ. Gr. INFLACIJA – sostojba vo ekonomijata koga parichnite fondovi gi nadminuvaat stokovnite fondovi poradi shto doagja do zgolemuvanje na opshtoto nivo na ceni (na cenite na site dobra i uslugi). Od aspekt na nejzinata dinamika, inflacijata mozhe da bide: umerena (blag porast na cenite na dobrata i uslugite, pri shto nejzinoto godishno nivo ne nadminuva ednocifren iznos); galopirachka (pretpostavuva brz porast na cenite i nejziniot ednocifren iznos nabrzo preogja vo dvocifren i trocifren); hiperinflacija (vrtoglav porast na cenite i stapkite na godishno nivo mozhat da porasnat za milion, pa duri i milijarda nasto). Najstrashni epizodi na hiperinflacija se zabelezhani vo: Germanija, vo periodot pomegju dvete svetski vojni (od poch. na 1922 do krajot na 1923 g. cenite porasnaa od 1 na 10.000.000.000, shto predizvika enormno obezvrednuvanje na parite – ako na pochetokot na 1922 g. nekoj poseduval akcii vredni 300 milioni dolari, dve godini podocna so niv ne mozhel da kupi nitu edna bonbona); Grcija (1943– 1944); Ungarija (1923–1924); a vo ponovo vreme vo niza latinskoamerikanski zemji, vo SR Jugoslavija za vreme na rezhimot na Mi-loshevikj itn. Posledicite na hiperinflacijata se: enormna preraspredelba na nacionalnoto bogatstvo, silno iskrivuvanje na relativnite ceni na dobrata i uslugite i razoruvanje na monetarniot sistem na zemjata. Od aspekt na prichinite shto ja determiniraat inflacijata, postoi: inflacija na stranata na pobaruvachkata (najchesto e rezultat na ekspanzivna monetarna i budjetska politika); troshochna inflacija (predizvikana od porastot na troshocite na pretprijatijata – platite, cenite na uvoznite surovini i sl.); stagflacija (ednovremeno prisustvo na relativno visoki stapki na inflacijata i na nevrabotenosta i na stagnantni, pa duri i opagjachki stapki na dvizhenje na BDP – chesto kako posledica na nafteni shokovi) i sl. Poznachajni inflatorni tendencii vo SFR Jugoslavija i SR Makedonija se javuvaat kon sredinata na sedumdesettite godini na minatiot vek. Inflatorniot pritisok vo makedonskata ekonomija vo prvata polovina na osumdesettite godini beshe silen: vo periodot 1980–1984 g. cenite na malo porasnaa za 4,2 pati, a troshocite na zhivot za chetiri pati. Vo tekot na 1991 g. prosechnata stapka na inflacija iznesuvashe 115%, a od 1992 g. makedonskata ekonomija navleze vo zona na hiperinflacija (1.644%). Dezinflacijata (sveduvanjeto na inflacijata vo normalni ramki) zapochna vo tekot na 1993 g. i osobeno vo 1994 g., koga RM, vo sorabotka so MMF, zapochna da implementira hrabra antiinflaciona programa. Nejzinite osnovni stolbovi bea: ti-pichno restriktivnata monetarna politika (znachajno pomal porast na parichnata masa M1 vo odnos na prethodnite godini), sledena i so ostri budjetski ogranichuvanja (budjetskiot deficit od 13,4%, 1993 g., beshe sveden na 2,7%, 1994 g.), kako i so politika na ogranichuvanje na platite vo javniot sektor i vo pretprijatijata so stepen na privatiziranost pomal od 5%. Vo tekot na 1996 g. prosechnata stapka na inflacija iznesuvashe 2,3%. Ottogash pa sè do deneshni dni makedonskata ekonomija odrzhuva visoka cenovna stabilnost (niski stapki na inflacija – pomegju 1,5 do 2,5%). Vakviot dezinflacionen napor beshe nuzhen, no toj imashe i svoja socijalna cena (t.n. koeficient na zhrtvuvanje) – znachaen pad na bruto domashniot proizvod i porast na nevrabotenosta.
Кирилична верзија на написот
ИНТЕРЦЕПЦИЈА НА ВРНЕЖИТЕ ВО ШУМСКИТЕ ЕКОСИСТЕМИ