INSTITUT ZA FILOZOFIJA – .edna od najstarite studiski grupi na Filozofskiot fakultet (Katedra za filozofija, NNSG za filozofija). Negovoto nastanuvanje i dejnosta se povrzani so otvoranjeto na skopskiot Filozofski fakultet (1920), kako i so vozobnovuvanjeto i razvojot na (v.) Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Vo prvite tri godini, filozofskata grupa predmeti se izuchuvala zaedno so grupata predmeti od oblasta na pedagogijata; od uchebnata 1949/50 g. postoi kako oddelna katedra na ovoj fakultet. Prviot nastaven plan gi sodrzheshe predmetite: Dijalektichki i istoriski materijalizam, Logika, Istorija na filozofijata, Psihologija i Politichka ekonomija. Vo uchebnata 1951/52 g. se vovedeni predmetite Etika i Estetika, a podocna, Sovremena filozofija (1955/56), Formalna i dijalektichka logika (1957/58) itn. Institutot vodeshe permanentna grizha za osovremenuvanje i prodlabochuvanje na studiite po filozofija. Povekje pa-ti se menuvani nastavnite planovi so voveduvanje novi predmeti: Uvod vo filozofijata, Uvod vo simbolichkata logika, Istorija na logikata, Ontologija, Filozofija na politikata, Teorija na poznanieto, Filozofija na religijata, Filozofska antropologija, Metodologija, Filozofija na menadjerstvoto, Metodika na nastavata po filozofija (zadolzhitelni); a vo kategorijata izborni: Sociologija na kulturata, Filozofija na jazikot, Istorija na kulturata, Komparativna istorija na filozofijata (indiska, kineska i grchka), kako i novi formi na rabota. Od 2004/05 Institutot raboti spored sovremenite studiski i nastavni programi na EKTS. Vovedeni se ednosemestralni predmeti, no i golem broj novi nastavni disciplini: filozofska terminologija, neklasichni logiki, pristapi kon istorijata na filozofijata, aksiologija, filozofija na obrazovanieto, ekoloshka etika, praktichna etika, filozofija na tehnikata, filozofija na duhot, filozofija na postmodernizmot, etika na menadjerstvoto i dr. Pokraj dodiplomskite, na Institutot se organiziraat i postdiplomski studii (od 1980), prvo kako studii po marksistichka filozofija (1980–1991), a vo 1991 g. se preimenuvaat vo postdiplomski studii po filozofija. Od 2005 g. postdiplomskite studii se reorganizirani spored EKTS i se vovedeni pogolem broj nasoki (Istorija na filozofijata, Logika, Etika, Estetika itn.). Vo prvata decenija od svojot razvitok, poradi nedostig na soodveten nauchno-nastaven kadar, na Institutot (togash Katedrata za filozofija) bea angazhirani i nastavnici od drugite jugoslovenski univerzitetski centri: (v.) Dushan Nedeljkovikj, ZHivorad Radovikj, Bogdan sheshikj, Zagorka Mikjikj, Abdulah sharchevikj i dr., no istovremeno se raboteshe i vrz sozdavanjeto i struchnoto usovrshuvanje na sopstven nauchnonastaven kadar. Nastavnicite i sorabotnicite na Institutot za filozofija, kako matichna institucija, izveduvaat nastava po filozofskata grupa predmeti na povekje instituti na Fakultetot i na niza drugi fakulteti. Bea i se angazhirani vo nastavata na postdiplomskite studii shto se organizirani na Fakultetot i na drugi akademski institucii; bile mentori i chlenovi na komisii za izrabotka i ocenka na golem broj doktorski i magisterski trudovi odbraneti na institutite na Fakultetot, na drugi nashi fakulteti i nadvor od zemjata. Poleto na nauchnoistrazhuvachkata dejnost opfakja niza podrachja: fundamentalnite filozofskometodoloshki i filozofsko-istoriski istrazhuvanja na svetskata i na nashata filozofska tradicija, kako i istrazhuvanja na aktuelnite problemi na segashninata. Uchestvuvale so soopshtenija na niza nauchni i struchni sobiri, kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo, a bea i neposredni organizatori na povekje znachajni simpoziumi od regionalen i od megjunaroden karakter. Go pokrenaa izdavanjeto na prvoto filozofsko spisanie vo Makedonija (v.) „Filozofska tribina” (podocna (v.) „Filozofija”). Na Institutot, vo ramkite na nauchnata sorabotka, dosega gostuvale i odrzhale svoi predavanja mnogumina prochueni filozofi. Vo ramkite na Institutot, d-r Pavao Vuk-Pavlovikj (1960) ja osnova (v.) Estetichkata laboratorija. Na Institutot (zakluchno so septemvri 2006) diplomirale 737 studenti, a od oblasta na filozofijata se odbraneti 53 magisterski i 49 doktorski tezi. Institutot ima sopstvena biblioteka so nad 20.000 naslovi (okolu 15.000 knigi i nad 100 naslovi na spisanija). LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920-1946-2006, Skopje, 2006, 81-87. V. Panz. Makedonski narodni vezovi, Izdanie na Institutot za folklor
Кирилична верзија на написот
ИНСТИТУТ ЗА ФИЛОЗОФИЈА