INSEKTI (Insecta) – klasa bez’rbetni zhivotni od tipot chlenkonogi (Arthropoda) shto e najbrojna i najuspeshna grupa organizmi na planetata Zemja. Za razlika od Insekti: 1. muva, 2. mrezhokrilec; 3. peperutka, 4. komarec, 5. skakulec, 6. osa, 7. voshka, 8. bogomolka; 9. mravka; 10. polski popec; 11. svetulka; 12. pesochna bubachka vi. IO bil formiran za da go podgotvi svikuvanjeto na Anti-fashistichkoto sobranie, a zavrshil i povekje drugi znachajni dejnosti shto dotogash gi vrshele Gsh ili CK na KPM. Vo toa svojstvo, izvesno vreme imal uloga na najvisoko politichko-pretstavnichko telo, najvisok organ na vlasta. Podgotvil Upatstvo za organiziranje na narodnite odbori, Upatstvo za nachinot na izbiranje na delegatite za ASNOM i nivno prefrlanje na slobodnata teritorija, gi odobril reshenijata doneseni od Gsh do osnovanjeto na IO, dal instrukcii za platformata na makedonskata delegacija za razgovor so Josip Broz Tito i so jugoslovenskoto rakovodstvo za poziciite na Makedonija i za reshavanjeto na makedonskoto nacionalno prashanje, odrzhan vo juni 1944 na ostrovot Vis; gi podgotvil povekjeto dokumenti podneseni i usvoeni od delegatite na Prvoto zasedanie na ASNOM. drugite chlenkonogi organizmi, insektite poseduvaat samo tri para noze i najchesto krilja. Imeto poteknuva od latinskiot zbor „insect”, shto znachi „raschleneto” i se odnesuva na jasno podvoenite delovi shto go sochinuvaat teloto na insektot – glava, toraks i abdomen. Preku procesot na evolucija, kaj razlichni grupi insekti osnovnite delovi na teloto pretrpele znachitelni modifikacii. Na primer, usniot aparat mozhe da bide adaptiran za djvakanje ili za shmukanje technosti. Nozete mozhat da bidat modificirani za skokanje, kopanje, plivanje, za fakjanje na plenot, pa duri i za slushanje i ispushtanje na zvuchni signali. Kriljata ne sluzhat samo za letanje – tie mozhat da bidat cvrsti i da imaat zashtitna uloga. Insektite bile prvite organizmi shto pochnale da letaat. Pojavata na krilja datira ushte od geoloshkiot period, karbon (pred 350–290 milioni godini), no ovie prvi letachi ne poseduvale mozhnost da gi sklopuvaat kriljata kraj teloto kon nazad. Denes samo vilinskite konjchinja poseduvaat krilja od takov tip. Insektite se podeleni na dve potklasi: beskrilni insekti (Apterigota) i insekti so krilja (Pterigota). Beskrilnite insekti se mala grupa organizmi, koi pretstavuvaat reliktni ostatoci od najstarite primitivni prainsekti, so ogranichen broj vidovi. Od beskrilnite insekti kaj nas se registrirani 18 vida. Kaj insektite so krilja postembrionalniot razvoj se odlikuva so necelosna ili celosna metamorfoza shto gi opfakja stadiumite larva, kukla i imago. Prvite insekti so krilja se odlikuvale so necelosna metamorfoza. Stadiumot kukla se pojavil vo geoloshkiot period perm (pred 290–245 milioni godini), kako rezultat na klimatskite promeni (stadiumot kukla im ovozmozhuva na insektite da go prezhiveat studeniot period). Uspehot na stadiumot kukla kaj insektite mozhe jasno da se protolkuva od deneshna perspektiva, koga 85% od site vidovi insekti se razvivaat na ovoj nachin i pripagjaat kon chetirite golemi uspeshni redovi: tvrdokrilci (Coleoptera), dvokrilci (Diptera), cipokrilci (Hdzmenoptera) i peperutki (Lepidoptera). Vo Makedonija, od insektite so krilja e registrirano prisustvo na 6.162 vida. LIT.: C. G. McGavin, Spiders and other terrestrial Arthropods, London, 2000; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoologdz, Odjford, 1972. Sv. P. – V. Sid.
Кирилична верзија на написот
ИНСЕКТИ