IKONOMOV, Vasil Apostolov (Lazaropole, Debarsko, 6. Ⅴ 1848 – Lazaropole, 4. Ⅵ 1934) – naroden uchitel, sobirach i izdavach na makedonski narodni pesni i obichai od Debarsko, pechatar, publicist i kulturno-nacionalen deec. Rano ostanat sirak, osnovnoto obrazovanie go dobiva vo seloto na naroden jazik, a go prodolzhuva vo grchka seminarija (ili bogoslovsko-uchitelska shkola na Aton). Se vrakja vo seloto ok. 1865 g. i stanuva crkoven pevec i pomoshnik uchitel kaj chichko mu pop Kosta. Se zapoznava so St. Verkovikj i pred fevruari 1868 g. toj mu gi dava prvite impulsi za sobiranje folklorno-etnografski i drugi materijali. Zachuvano e vo rakopis „Opisanie na gr. Kichevo”. Se zapoznava i so ruskiot prizrenski konzul I. S. Jastrebov i mu dava golem broj svoi zapisi na narodni pesni i obichai od Debarsko shto potoa se publikuvani vo Jastreboviot zbornik (1886). So prodorot na srpskata propaganda i vo Lazaropole, se dobivaat srpski uchiteli i knigi i se zapoznava so zbornicite na V. Karadjikj. Vo 1870-tite godini Vasil i drugar mu pop Teofil ZHunguloski se povremeno „srpski” i „bugarski” uchiteli vo seloto i pevci na slovenski vo crkvata. Po ubistvoto na ZHunguloski (1884), Vasil biva zatvoren. Privremeno se zasolnuva vo manastirot „Sv. Prechista”. Soplemenicite Anatolija i Partenija Zografski i bliskite znachajni manastirski centri vrshat vlijanie za budenje i na rusofilstvoto kaj Mijacite. M. A. Mushevich i I. R. Mazhovski nekolku pati odat vo Rusija i imaat sredbi so ruskiot car. Po preporaka od ruskiot bitolski konzul, i V. I. odi vo S.-Peterburg i dobiva podaroci od carot i od ruskiot patrijarh za Lazaro-pole (1886 i 1897). CHesto patuva vo Carigrad, Belgrad i Sofija i kontaktira so ministri, nauchnici i opshtestvenici. Predava zbirka narodni pesni za objavuvanje vo „Sbornikъ za narodni umotvoreniя, nauka i knizhnina” (1889). Del od materijalite se pechatat vo Zbornikot, no prikaznite ostanuvaat. Predava vo Sofija i 10 stari rakopisi od Makedonija (ⅩⅠⅠⅠ–ⅩⅤⅠ v.). Uchestvuva na Uchitelskiot sobor vo Prilep (1891) i vo sostavuvanjeto na antiegzarhiskata rezolucija. Revizijata vo uchilishteto konstatira deka decata ne znaat bugarski jazik i deka uchitelot ne gi uchi na bugarski i „so svoite nerazumni propovedi za poseben makedonski narod” go podmamuva naselenieto i go vodi „kon gibel”. Po 12-godishna egzarhiska sluzhba, Ikonomov e iskluchen od uchitelstvoto (1892). Istovremeno i shishmanoviot SBNU prestanuva da mu gi objavuva predadenite narodni umotvorbi. Odi vo Sofija, se dogovara i vo pechatnicata „Makedonija” na K. shahov, so materijalnata poddrshka od svoite zemjaci go objavuva svojot prv „Sbornikъ otъ staronarodni p‹sni i obichai vъ debъrsko i kichevsko (Zapadna Makedoniя)” (1893). Vo dekemvri 1894 g. dobiva turski pasosh, no na vrakjanje, zaedno so drugi soselani i galichani pechalbari, biva kidnapiran od „prochueniot aramija Biljal CHela blizu do Kichevo” i so golem otkup e osloboden (juli 1895). Debarskata crkovnouchilishna opshtina go naznachuva za uchitel vo s. Belichica (20. IX 1895), no soselanite baraat „da se naznachat istite uchiteli i Vasilko Ikonomov”. Na 7. XI 1897 g. dobiva i reshenie za Lazaropole. Po smrtta na negovite 9 deca i razboluvanjeto na soprugata, prestojuva „dve-tri godini” vo Sofija. Potoa (1902–1907) sluzhi kako pevec vo bugarskata crkva vo Braila (Romanija), kade shto objavuva i „nekolku dushepolezni knishki” i podgotvuva za pechat zbornik so crkovni pesni, vo dobar del od makedonski avtori-kompozitori. Se vrakja vo Solun (1908), kade shto sin mu uchi vo Egzarhiskata gimnazija. So unijatskiot jerogjakon Josif G. Radanov otvoraat svoja pechatnica (1909) shto „raboti okolu 7-8 meseci”. Pechatnicata e zatvorena od turskite vlasti, bidejkji napechatile nekoja „zabraneta pesnarica”. Verojatno se raboti za negovata zbirka shto sodrzhi i desetina makedonski revolucionerni narodni pesni. Vo solunskata pechatnica „Akvarone” ja objavuva knishkata na jerogjakonot I. Hristov „Debъrskiя manastirъ sv. Ioanъ, znachenieto za kraя”, kade shto e registrirana i teatarskata pretstava vo manastirot (3. Ⅰ 1908). Balkanskite vojni gi pominuva vo rodnoto selo, a po bugarskata okupacija e naznachen za pretsedatel na Trichlenata komisija kako osnovna vlast vo Lazaropole (20. XI 1915) i zakmet na Lazaropolskata opshtinska uprava. Potoa e premesten za kmet na Trebishkata opshtina (24. Ⅻ 1917 – 10. IX 1918). Pred novata srpska vlast se povlekuva vo „svojata soba” vo manastirot „Sv. Prechista”, no na 3 januari 1919 g. itno e povikan od srpskite vlasti i Kralskiot sud na Opshtina Lazaropole mu gotvi besilka. Vo posleden moment go spasuva galichanecot V. CHolancheski. Podocna mu e ponudena srpska penzija, no toj kategorichno ja odbiva. Umira na 86-godishna vozrast vo rodnoto selo. BIB.: Sbornikъ otъ staro-narodni p‹sni i obichai vъ debъrsko i kichevsko (Zapadna Makedoniя), Sofiя, 1893; Sbornikъ otъ staro-narodni umotvoreniя izъ debъrsko, kichevsko i ohridsko, Solunъ, 1895; Hristosъ pob‹zhdava. Tъlkuvanieto na chervenoto яйce i presŠdata na Spasitelevit‹ nepriяteli: Pilata, Anna i Kaяfa, Solunъ, 1909; Narodna p‹snopoйka, Solunъ, 1910; Staronarodni pesni i obichai od Zapadna Makedonija. Redakcija: d-r Kiril Penushliski, d-r Blazhe Ristovski, d-r Blazhe Petrovski, Skopje, 1988. LIT.: Aleksandar Matkovski, Knizhevnata i prosvetnata dejnost na uchitelot Vasilij Ikonomov od Lazaropole, „Prosvetno delo”, H, 1-2, Skopje, 1954, 61-74; Gligor Todorovski, Nekoi novi materijali od zhivotot na uchitelot Vasil Ikonomov od Lazaropole, „Prosvetno delo”, ⅩⅤ, 5-6, 278-285; D-r Blazhe Ristovski, Vasil Ikonomov (1848–1934). Prilog kon prouchuvanjeto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, Skopje, 1985. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ИКОНОМОВ, Васил Апостолов