HRISTIJANIZACIJATA vo Makedonija – prvata zemja vo Evropa, kade shto apostol Pavle so pridruzhnicite – apostolite Si-la, Timotej i Luka ja shirele hristijanskata vera i go pokrstuvale makedonskoto naselenie vo periodot megju 51 i 54 g., pochnuvajkji od gradot Filipi do bregot na Egejskoto More. Prvata pokrstena hristijanska lichnost bila Makedonkata Lidija od gradot Tijatir (od Makedonci preseleni vo vremeto na Aleksandar Makedonski), koja togash prestojuvala vo Filipi. Po priemot na hristijanstvoto bila formirana prvata hristijanska opshtina vo Evropa, osnovana od apostol Pavle, a rakovodena od evangelistot Luka. Vtorata hristijanska opshtina bila formirana vo Solun koga apostol Pavle stignal so Sila i Timotej, a za episkop bil postaven Aristarh. Crkovnite opshtini vo Makedonija stanale duhoven obrazec za hristijanskite zaednici vo drugite delovi na Evropa. Megju 51 i 66 g. apostol Pavle chetiri pati ja posetil Makedonija, vtorata hristijanska zemja. Tuka bile napishani delovi od Noviot zavet (nekoi od Poslanijata i Evangelieto po Luka). Hristijanstvoto vo Makedonija stanalo dvigatel na duhovnite i na kulturnite procesi. Za toa svedochat crkovni nastani od ranohristijanskiot period, kako i brojnite kultovi na opshtohristijanskite svetiteli vo Makedonija. Hristijanstvoto so hristijanizacijata na Slovenite (po Ⅶ v.) dovelo do religiozna i etnokulturna simbioza megju domorodnite Makedonci i slovenskoto naselenie. Od Makedonija proniknala vo Evropa tretata (po latinskata i vizantisko-grchkata) hristijanska civilizacija – slovenskata. LIT.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991; GJ. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995; I. Velev, Vizantisko-makedonski knizhevni vrski, Skopje, 2005. I. Vel. Stevan Hristikj
Кирилична верзија на написот
ХРИСТИЈАНИЗАЦИЈАТА во Македонија