HERAKLEJA LINKESTIS (Heraclea Ldzncestis) – antichka gradska naselba locirana na juzhnata periferija na deneshniot grad Bitola. Osnovan od Filip Ⅱ (spored F. Papazoglu) vo sredinata na Ⅳ v. pr. n.e., kako vazhen strateshki punkt za zashtita na seve-Del od arheoloshkiot lokalitet Herakleja Linkestis enite pokraini ili, spored drugi nauchnici, od Filip V– kako del od negovite dejstva vo Vtorata makedonsko-rimska vojna (200– 197). Imeto Herakleja se spomnuva kaj Stefan Vizantiski (koj informira deka gradot go podignal Filip, sinot na Aminta) i kaj Demosten (Phil. I, 48). Spored materijalnata kultura (moneti, terakoti, keramika, nekolku grobovi vsecheni vo karpa, na severnata padina pod akropolata), zhivotot na gradot e datiran okolu 200 g. pr. n.e., odnosno vo vremeto na Filip V, a prviot siguren podatok za gradot poteknuva od Strabon (Ⅶ, 323), koj go prezel od Polibij. I Klaudij Ptolomej, koga zboruva za Makedonija, ja spomenuva Ldzncestia so gradot Heraclea (Ptol., Ⅲ, 12, 30). So rimskata okupacija na Makedonija, Herakleja Linkestis vlegla vo chetvrtata merida i pretstavuvala patna stanica na Via Egnatia (Str. Ⅶ, 323; Caesar, De bello civili, 79, 3), a e zabelezhana i vo Itinerarium Antonini (318, 4; 319, 1-3; 329, 10), Itinerarium Burdigalensis (606, 4-9), Tabula Peuntingeriana i kaj geografot Raven-ski. Najstarata naselba, pretpostaveniot kastel izgraden od Filip V, se naogjala na ritcheto severno od dosega otkopaniot kompleks na gradot i podocna bila inkorporirana vo rimskiot grad. Spored epigrafskite spomenici, gradot bil administrativno ureden so gradski sovet i so razlichni magistraturi, a zhitelite so rimsko gragjansko pravo bile zapishuvani vo tribata Fabia. Del od najranite urbani delovi vo Herakleja se otkrieni pod episkopskiot kompleks i bazilikite, kade shto se pronajdeni ostatoci od gradskiot ploshtad i od termite, a na ova urbano jadro mu pripagja i teatarot. Na severniot aneks od ploshtadot se naogjal portik (I – pochetok na Ⅱ v.) so pravoagolna forma, kade shto dolzh zapadniot i severniot dzid stoele statui so pretstavi na imperatori, gragjani od visokite opshtestveni sloevi i pretstavi na bozhestva, dodeka delot od otkrienata povrshina na termite gi vkluchuva site prostorii shto se neophodni za javen objekt od ovoj tip (frigidarium, tepidarium, caldarium i praefurnium). Teatarot bil lociran nad centralnoto gradsko jadro, iskoristuvajkji ja padinata na ridot. Izgraden spored propoziciite na rimskite teatri, toj mozhel da sobere do 2.400 gledachi. Vo Ⅳ v. prestanal da se koristi i prerasnal vo majdan za gradezhen rozapadnata granica na novoosvo-Detali od mozaikot vo Golemata bazilika vo Herakleja Linkestis Amfiteatarot vo Herakleja Linkestis materijal. Vo docnoantichko vreme prostorot na gradot bil namalen, shto se potvrduva i so materijalnite naodi (Bazilikata D-edjtra muros i gradskata vila), i zafakjal prostor od 5 ha, a bil opkruzhen so odbranbeni dzidini koi na odredeni mesta bile zajaknati so kuli. Ovie intervencii se rezultat na postojanite napadi od strana na Gotite (472 i 479 g.). Vo ovoj period gradot prerasnal i vo episkopsko sedishte, a negovite episkopi uchestvuvale i na crkovnite sobori. Vo aktite na soborot odrzhan vo Serdika (347) se spomnuva „Euagrius a Macedonia de Heraclio Ldznco“ (Hier. 639, 1; 641, 5). Episkopot Kvintilij (LJuintilius) uchestvuval na sobirot vo Efes (449) i vo Halkedon (451), a vo aktite na Carigradskiot sobor (553) kako potpisnik se pojavuva „Benignus ep. Heracleotanae“ (Mansi Ⅸ 173 C, 190 E, 194 B, 197 A. B., 262 B, 389 B). Naslednik na Benignus bil Jovan-Pahomij, chijshto monogram e sochuvan na kapitel od Malata bazilika, t.n. Bazilika A (vtora polovina na Ⅵ v.), kako i na natpisot na gradskata fontana. Od ovoj period poteknuvaat i otkrienite sakralni gradbi: Golemata bazilika (podignata vrz postara gradba, t.n. Bazilika B), Malata bazilika i Grobishnata bazilika, kako i episkopskata rezidencija. Gradbite bile ukraseni so bogata arhitektonska plastika i so polihromni mozaichni podovi so geometriski, rastitelni i zhivotinski pretstavi i ilustrirani poraki od Biblijata. Vo Ⅵ v. na prostorot vrz rimskiot teatar bile izgradeni mikrostanbeni celini. ZHivotot vo gradot zamira kon krajot na Ⅵ v., a prostorot na Grobishnata bazilika podocna bil koristen za nekropola na slovenskite pleminja. LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957, 188-194; Herakleja, I-Ⅲ, Bitola, 1961–1967; E. Maneva, Nekolku tipovi i formi na elinistichka i rimska keramika od Herakleja, posebno izdanie, 1, Bitola, 1979; T. Janakievski, Teatar, Posebni izdanija, 2, Bitola, 1987; G. C. Tomashevikj, Ranovizantiski podni mozaici, Makedonija, Epir i Dardanija, Beograd, 1978. A. V.-M.
Кирилична верзија на написот
ХЕРАКЛЕЈА ЛИНКЕСТИС