GUSLARI VO MAKEDONIJA -. mesni ili patuvachki guslari, najchesto so telesen hendikep ili oshteten vid. Po oslepuvanjeto na makedonskite voini po Belasichkata bitka (1014), guslarstvoto bilo najchesto zanimanje na lugjeto hendikepirani so vidot. Slichna bila sostojbata i vo podocneshnite vekovi. Kako tradicija, vo ⅩⅠⅩ v. guslarstvoto bilo osobeno zastapeno vo Prilep. Kon 70-tite godini najpoznat bil patuvachkiot prilepski guslar Kole Laucot. Pokraj drugite mesta, toj go posetuval i rodnoto selo na najpoznatiot makedonski guslar Apostol Grozdanov Sekulovski (s. Oblakovo, Prilepsko, 1876 – Prilep, 1936). Pri nivnoto zapoznavanje tokmu toj go otkril negoviot osoben talent i vo negovata dvanaesetta godina slepoto momche go pribral vo svojata guslarsko-prosjachka grupa vo Prilep. Tie zaedno patuvale po makedonskite gradovi i sela. Apostol raspolagal so neobichno bogat repertoar od makedonski narodni pesni. Spored narodnite svedoshtva, povekjeto od niv bile „mashki“ („starovremski“, „starzamanski“, „junachki“), no peel i „zhenski“ („ljubovni“) pesni. Mozhel da go zadovoli vkusot na slushatelite vo sekoja sredina kade shto kje se najdele. Samo za Marko Krale znael okolu 60 pesni. Eden od najdobrite sovremeni guslari vo Istochna Makedonija beshe Nikolachko Ilchov Arsov (s. Vetren, Kochansko, 1912). Kon 50-tite godini na minatiot vek od sorabotnicite na Institutot za folklor vo Skopje se snimeni golem broj guslarski pesni vo negovo ispolnenie. Kako dobar igraorec, toj beshe i demonstrator na golem broj narodni ora, kinetografirani i objaveni od strana na folkloristot Gancho Pajtondjiev. LIT.: Branislav Rusiћ, Prilepski guslar Apostol, Beograd, 1940, 1-86; Gancho Pajtondjiev, Makedonski narodni ora, Skopje, 1973, 335. GJ. M. GJ.
Кирилична верзија на написот
ГУСЛАРИ ВО МАКЕДОНИЈА