GRUEVSKI, Nikola (Skopje, 31. Ⅷ 1970) – ekonomist, politichar i drzhavnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavrshil vo Skopje. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Prilep pri Univerzitetot „Sv. Kliment Ohridski” -Bitola (1994), a potoa raboti vo bankarskiot sektor. Se zdobil i so kvalifikacii za megjunarodniot pazar na kapital na Londonskiot institut za hartii od vrednost (1996). Magistriral na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje (2006). Bil pretsedatel i osnovach na brokerskata asocijacija na RM (1998) i ja napravil prvata transakcija na Makedonskata berza. Bil minister bez resor i minister za trgovija (30. XI 1998 – 27. Ⅻ 1999), a potoa minister za finansii (27. Ⅻ 1999 – 1. XI 2002) vo Vladata na RM. Togash se sprovedeni danochni reformi, voveden danokot na dodadena vrednost (DDV), fiskalnoto registriranje i trezorskiot sistem. Skluchil treset drzhavi. Se intenzivira i praktichno zapochnuva procesot na denacionalizacijata, pri shto se vr ateni golem broj bespravno odzemeni nedvizhni imoti vo periodot 1945-1990 g. Pretsedatel e na Drzhavnata komisija za hartii od vrednost (2000-2002) i guverner na RM vo Svetskata banka i vo Evropskata banka za obnova i razvoj. Potpretsedatel na VMRO-DPMNE i pratenik vo Sobranieto na RM (septemvri 2002 – avgust 2006), pretsedatel na Komisijata za finansii i budjet i chlen na Komisijata za sorabotka so Evropskiot par-lament (dekemvri 2002 – septemvri 2004). Na Ⅻ kongres vo Ohrid e izbran za pretsedatel na VMRO &DPMNE (25. Ⅴ 2003). Izvesen period e sovetnik na ministerot za finansii na Republika Srbija preku proekt na USAID za zajaknuvanje na kapacitetot na Ministerstvoto za finansii (2003) i potpretsedatel na Evroatlantskiot sovet na RM (2005). Po izbornata pobeda na VMRO&DPMNE stanuva pretsedatel na Vladata na RM (27. Ⅷ 2006) i ja realizira svojata izborna programa; postignati se rezultati vo ekonomijata – vo danochnata sfera e voveden konceptot na ramen danok i Makedonija stanuva zemja so najniski danoci vo Evropa. Obemot na investiciite pochnuva da raste (2007-2008) i drzhavata dozhivuva najvisoki stapki na ekonomskiot razvoj (BDP) od osamostojuvanjeto (vo 2007 g. iznesuva 5,9%, a vo slednata 5%, so istovremen rast na izvozot). Se podobruva biznis-klimata, se investira vo infrastrukturata, kulturata i sportot, a e postignat napredok i vo borbata za namaluvanje na kriminalot i korupcijata. Se reformira obrazovanieto (vo 2008 g. 95% od zavrshenite osnovci se zapishuvaat vo srednite uchilishta, a 85% od zavrshenite srednoshkolci go prodolzhuvaat obrazovanieto na fakultet), budjetot za obrazovanie e podignat na nad 5% od BDP. Otvoreni se dva novi drzhavni univerziteta i nad 20 drzhavni fakulteti, a ekspanzija se pravi i vo privatnite visokoobrazovni ustanovi. Realizirani se reformi i vo informatichkata tehnologija za priblizhuvanje do mladite generacii, a koristenjeto na internetot kaj naselenieto se zgolemuva na 29% (vo sporedba so 13% vo 2006 g.). Za podignuvanje na zemjodelstvoto i standardot na zemjodelecot, subvenciite za zemjodelstvoto se zgolemeni za 12 pati na godishno nivo (2009). Na predvremenite parlamentarni izbori (1. Ⅵ 2008) dobiva ushte eden mandat kako pretsedatel na Vladata na RM. Uchestvuval na brojni megjunarodni konferencii, forumi, seminari i inicijativi vo organizacija na MMF, Svetskata banka i na drugi relevantni megjunarodni institucii. BIB.: Makedonskata ekonomija na krstopat, Skopje, 1998 (koavtor); Kon izlezot. Stranskite direktni investicii, ekonomskiot razvoj i vrabotenosta, Kochani, 2007; The njadz out Foreign direct investment economic development and eimplodzment, Kochani, 2007. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ГРУЕВСКИ, Никола