GRCHKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Ponovite vrski zapochnuvaat so uchestvoto na Makedonci vo Grchkoto vostanie (1821–1830). Po nezavisnosta na Grcija (1830) se postaveni osnovite na golemogrchkata politika nasochena kon teritorijata na Makedonija. Se otvoraat konzulati vo Solun i vo Bitola (1859). Grchkite stremezhi za teritorijalno proshiruvanje za prvpat se realiziraat vo vremeto na istochnata kriza, koga teritorijata na Makedonija se proglasuva za grchka, pravoslavnite zhiteli za Grci i zapochnuva ofanziva za pogrchuvanje preku Carigradskata patrijarshija, grchkite uchilishta, grchkite diplomatski pretstavnishtva i preku razni zdruzhenija – silogosi. Vo vremeto na istochnata kriza vo Atina se formira Komitet za podgotovka i krevanje vostanie vo Makedonija. Leonidas Vulgaris i drugi makedonski dejci, kako reakcija na svikuvanjeto Evropska komisija za podgotvuvanje reformi, vo soglasnost so chlenot 23 od Berlinskiot dogovor, svikuvaat Nacionalno sobranie na Makedonija (2. Ⅵ 1880), koe nosi odluka za formiranje Privremena vlada na Makedonija „Edinstvo”. Ilindenskoto vostanie od grchkata vlada se degradira do stepen na razbojnichka akcija nasochena protiv Grcite vo Makedonija. Od 1904 do 1908 g. Grcija, koristejkji gi dobrite odnosi so Turcija, crkovno-prosvetnata propaganda ja nadopolnuva so ushte pointenzivno isprakjanje vooruzheni cheti shto vrshat pus-tosh po makedonskite sela, prinuduvajkji go naselenieto shto ja napushtilo Grchkata crkva pak da se vrati pod nejzina vlast i da se deklarira kako grchko. Grcija gi ostvaruva teritorijalnite aspiracii kon Makedonija vo tekot na Balkanskite vojni (1912–13), chii rezultati se sankcionirani so Mirovniot dogovor vo Bukuresht (10. Ⅷ 1913). Prvata svetska vojna $ ovozmozhuva novo teritorijalno proshiruvanje za smetka na Makedonija (pred vojnite ima 64.657 km teritorija i 2.900.000, a po Prvata svetska vojna 120.000 km i 5.100.000 zhiteli). Vo 1919 g. Grcija i Bugarija skluchuvaat Dogovor za „dobrovolno” iseluvanje na naselenieto od dvete drzhavi kako osnova za prinuda vrz Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, najmnogu od Kukushko, od Sersko i od Dramsko. Na nivno mesto kolonizira grchko naselenie, so shto drastichno ja izmenuva etnichkata struktura. Makedoncite ostanuvaat mnozinstvo vo Kostursko, Lerinsko i vo Vodensko, no podlozheno na nacionalno ugnetuvanje, denacionalizacija i asimilacija preku zabrana za upotreba na makedonskiot jazik, promena na iminjata na rekite, ezerata, naselenite mesta, sproveduvanje merki na progon i teror, zatvoranje itn. Megjunarodnata zaednica reagira preku Ligata na narodite so pritisok za pochituvanje na opredeleni prava vo sferata na obrazovanieto, odnosno, za sozdavanje bukvar na makedonski jazik. Megju dvete svetski vojni vo Egejska Makedonija ima silno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvizhenje na stranata na antifashistichkite sili. Kako rezultat na Gragjanskata vojna vo 1949 g. doagja do masovno iseluvanje na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Po raspagjanjeto na SFRJ i proglasuvanjeto na nezavisnosta na RM zapochnuvaat seriozni problemi shto gi predizvikuva RG vo odnos na RM, oficijalno, povrzani glavno so imeto na RM. Vo prvata polovina na devedesettite godini od ⅩⅩ v. Grcija prezema serija aktivnosti na megjunaroden plan, duri i pravno nedozvoleni (ekonomsko embargo kon RM, na pr., kako forma na pritisok zabraneta so Povelbata na OON), raboti na sprechuvanje na procesot za poshiroko megjunarodno priznavanje na RM pod ustavnoto ime, sprechuvanje na procesot za zachlenuvanje vo onie megjunarodni organizacii (vkluchitelno i nevladini) vo koi postoi mozhnost RM da bide primena pod ustavnoto ime, vrshi oficijalni intervencii vo protokolot na rabotenjeto i imenuvanjeto na megjunarodnite konferencii (na vladino i na nevladino nivo) so insistiranje site prisutni da $ se obrakjaat na RM pod referencata „PJRM” itn. Po priemot na RM vo ON, dvete drzhavi, pod pokrovitelstvo na ON, vodat razgovori za reshavanje na sporot okolu imeto. Na 13. IX 1995 g. vo NJujork se potpishuva Privremenata soglasnost za normalizacija na odnosite pomegju RM i RG, so koja se vospostavuvaat diplomatski odnosi na nivo na kancelarii za vrski. Grchkata kancelarija se otvora na 13. Ⅹ 1995 g. Prv shef na Kancelarijata e Aleksandros Maljas. Prv shef na Kancelarijata za vrski na RM e LJupcho Arsovski. Normaliziranjeto na politichkite odnosi pridonesuva za zabrzan razvoj na ekonomskite odnosi, iako sporot okolu imeto s” ushte ne e reshen i pregovorite s” ushte se vodat. RG ne go priznava postoenjeto na makedonskoto malcinstvo (Ustavot priznava samo religiozni malcinstva) pod shto se podrazbira samo postoenjeto na muslimanskoto malcinstvo vo Trakija (termin so koj se opfateni Turci, Pomaci i Romi). Brojot na Makedoncite vo Grcija mnogu teshko mozhe da se opredeli (duri i priblizhno), poradi nizata istoriski nastani shto doveduvaat do masoven egzodus vrz Makedoncite vo Egejskiot del (spored nekoi poraneshni proceni od 150.000 do 200.000) i otsustvoto na kakvi bilo oficijalni podatoci. IZV.: Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002; Risto Poplazarov, Grchkata politika sprema Makedonija vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ i pochetokot na ⅩⅩ vek, Skopje, 1973. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
ГРЧКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ