GRCHKO-BUGARSKA KONVENCIJA ZA MEGJUSEBNA RAZMENA NA NASELENIJA (1919). Po potpishuvanjeto na Mirovniot dogovor (27. XI 1919) vo Nej na Sena (Francija), naredniot den (28. XI) Bugarija i Grcija vo Pariz potpishale i oddelna Konvencija za megjusebna dobrovolna razmena na etnichkite, jazichnite i verskite malcinstva od dvete drzhavi. So Konvencijata Bugarija im davala na svoite drzhavjani (pripadnici na grchkoto etnichko malcinstvo) pravo na slobodno iseluvanje vo Grcija, a Grcija pravo na iseluvanje vo Bugarija na drzhavjanite pripadnici na bugarskoto etnichko malcinstvo. Stranite potpisnichki se obvrzale da ne go ogranichuvaat emigriranjeto. Site postojni zakoni i drugi propisi shto go sprechuvale ili na kakov i da e nachin go ogranichuvale emigriranjeto se stavale von sila i nemale nikakvo pravno dejstvo. Na emigrantite shto kje emigrirale, vo soglasnost so potpishanata Konvencija, im se garantirala nepovredlivost na materijalnite prava shto gi imale vo momentot na emigriranjeto. Emigriranjeto spored Konvencijata se predviduvalo da trae 2 godini. Emigriranjeto na mazhot povlekuvalo zadolzhitelno emigriranje na semejstvoto – na zhenata i na decata pod 18-godishna vozrast. Za sproveduvanje na emigriranjeto so Konvencijata bilo predvideno formiranje na Meshana komisija imenuvana od Sovetot na Drushtvoto na narodite vo rok od tri meseci od denot na nejzinoto stapuvanje vo sila. Komisijata imala nadlezhnost da sprovede likvidacija na nedvizhnite imoti na emigrantite. Likvidiranite nedvizhni imoti na emigrantite ostanuvale vo sopstvenost na Vladata na chijashto drzhavna teritorija se naogjale. Vo nadlezhnost na Meshanata komisija bila i likvidacijata na imotite na emigrantite shto emigrirale pred potpishuvanjeto na Konvencijata. Za bugarsko malcinstvo bil smetan i mnozinskiot makedonski narod vo Egejski del od Makedonija i bil pod-lozhen na rezhimot na iseluvanje. Po potpishuvanjeto na Konvencijata, Grcija prezela sistem na merki za prisila za emigriranje na shto pogolem del od makedonskiot narod, so koloniziranje Grci za da se izmeni demografskiot sostav na naselenieto. Samo so primenata na Konvencijata prisilno bile iseleni okolu 86.500 Makedonci vo Bugarija. LIT.: Makedonija vo megjunarodnite dogovori, Skopje, 2000; Stojan Kiselinovski i Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (ⅩⅩ vek), Skopje, 2004. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ГРЧКО-БУГАРСКА КОНВЕНЦИЈА ЗА МЕЃУСЕБНА РАЗМЕНА НА НАСЕЛЕНИЈА