GRADOVITE VO MAKEDONIJA – razvojot na gradot kako urbana aglomeracija na teritorijata na Makedonija. Gradovite se razvivaat niz povekje istoriski periodi, so razlichna dinamika, sekogash vo zavisnost od vidot i stepenot na uslovenosta (istoriska, geografska, prirodna, religiozna, voena i sl.). Tipovite na gradska/urbana aglomeracija variraat vo zavisnost od navedenite faktori, no najmnogu od specifichnosta na istoriskiot mig vo koj se razgleduva nivnata geneza. Na teritorijata na Makedonija postojat ostatoci od gradovi od periodot na antikata, od periodot na vizantiskoto vladeenje, kako i gradovi shto se razvile vo periodot na osmanliskoto vladeenje, od koi pogolemiot del s” ushte opstojuvaat integrirani so site istoriski sloevi vo ramkite na deneshnite urbani strukturi. Posebno e interesen periodot na ⅩⅠⅩ v., koga promenata na socijalnata gradska struktura i afirmacijata na noviot nachin na mislenje, pottiknati od intenzivnata industrijalizacija i procesot na globalnata „evropeizacija” shto korenito gi zafatija site sloevi od socijalniot, kulturniot i ekonomskiot zhivot, pridonesoa za pojavata na novi urbanistichki i arhitektonski intervencii. Odredeni zakluchoci upatuvaat deka bleskaviot period na makedonskite gradovi, nivnata „renesansa”, trae dosta kratko (1830–1880). Vo toj period, gradskiot zhivot vo Makedonija funkcionalno i sushtinski se izdiga na povisoko nivo, a urbanizacijata dobiva no-vi formi. Sostojbata vo makedonskite gradovi dobiva sosema nova dimenzija vo urbanistichka i arhitektonska smisla, bidejkji deGradishte, Jegunovce (Ⅹ-ⅩⅠⅠⅠ v.) Karta na gradovite vo Makedonija finitivno se razbiva tradicionalnoto jadro na gradot preku transformacijata vo grad so razviena i arhitekonski na visoko nivo obrabotena stanbena zona, so novi opshtestveni funkcii i nova razviena, arhitektonski solidno formirana rabotna zona – charshijata. Slichni ili strukturno razlichno postaveni tendencii se razvivani i vo periodot megju dvete svetski vojni (1918–1941), koga makedonskite gradovi organizirano se gradat spored odnapred podgotvena, struchna i plan-ska dokumentacija, postavuvajkji gi osnovite na eden poinaku tretiran urbanizam. Svojot najintenziven razvoj gradovite vo Makedonija go belezhat vo periodot po zavrshuvanjeto na Vtorata svetska vojna, ostvaruvajkji specifichen napredok vo odnos na pochituvanjeto na prifatenite standardi i nivnoto vgraduvanje vo sovremenata profilacija na gradovite. LIT.: Boris CHipan, Makedonskite gradovi vo ⅩⅠⅩ vek i nivnata urbana perspektiva, Skopje, 1978; istiot, Starata gradska arhitektura vo Ohrid, Skopje, 1955; istiot, Starata makedonska kukja: vrednosti na kulturnata tradicija, Skopje, 1964; istiot, Starata gradska arhitektura i urbanizacija na gradovite, Materijali od Simpoziumot: Ohrid, 17–21 dekemvri 1964, Skopje, 1964; Kokan Grchev, Nacionalniot stil vo makedonskata arhitektura na ⅩⅠⅩ i ⅩⅩ vek, Istorija na ideite na pochvata na Makedonija, Skopje, 2000; istiot, Arhitektonskite stilovi vo Makedonija od krajot na ⅩⅠⅩ vek i periodot megju dvete svetski vojni, Skopje, 2003. K. Gr.
Кирилична верзија на написот
ГРАДОВИТЕ ВО МАКЕДОНИЈА