GOSTIVAR – grad vo severozapadniot del na RM so 35.847 zh. (2002). Lezhi vo kotlinskata ramnina na Gorni Polog, na prostor kade shto se vkrstuvaat znachajni soobrakjajni pravci. So Skopje preku Tetovo e povrzan so avtopat koj kako magistralen pat M–4, ponatamu prodolzhuva za Kichevo i Ohrid. Od G. preku Mavrovo i dolinata na Radika vodi regionalen pat za Debar i Struga. G. e znachajna stanica na zheleznichkata linija Skopje–Kichevo. Topografski se prostira na levata strana na r. Vardar na nadmorska visochina od 550 m. Zafakja vkupna povrshina od 804 ha. Centarot na Gostivar Klimata vo gradot e umerenokontinentalna. Srednata godishna temperatura na vozduhot iznesuva 10,7°S. Glaven hidrografski objekt e rekata Vardar i nejziniot izvor Vrutok, od kade shto gradot se snabduva so voda. Prvite podatoci ukazhuvaat deka toj vo pochetokot bil selska naselba shto se formirala okolu Gostivarskiot manastir. Kako takva se spomnuva vo edna povelba na carot Dushan od 1331–1340 g., vo koja se naveduva deka e selo na rekata Velika (Vardar). Ottogash, pa sè do ⅩⅤⅠⅠ v. za G. malku se znae. Vo narednite vekovi, osobeno vo ⅩⅠⅩ v., se razvil kako stopansko sredishte na Gorni Polog. Togash prerasnal vo gratche so meshana etnichka struktura. Naselenieto se sostoelo od Makedonci, Turci, Albanci, Romi i mal broj Vlasi. Vo osumdesettite godini od ⅩⅠⅩ v. stanuva miderlak i zapochnuva da se razviva kako administrativno sredishte. Taa funkcija mu e zgolemena vo 1900 g. koga od miderlak e pretvoren vo kadilak. Vo nego postepeno se naseluvaat tetovski i veleshki trgovci i prizrenski, kichevski i krushevski zanaetchii shto ja formiraat gostivarskata charshija. Pokraj Begovskata i CHinar maalata, formirani se Kaurskoto Maalo, Batak Maalo, Debar Maalo i Novoto Maalo. Za poslednive 100 godini naselenieto e zgolemeno rechisi za desetpati. Kako i porano taka i denes gradot e so meshan etnichki sostav. Vo 2002 g. brojot na Makedoncite iznesuva 11.885 zh. ili tie uchestvuvaat so 33,2%. Od malcinstvata najzastapeni se Albancite i nivniot broj iznesuva 16.890 zh. ili 47,1%, po niv sledat Turcite (4.559 zh. ili 12,7%), potoa Romite (1.899 zh. ili 5,3%), Srbite (146 zh. ili 0,4%), Boshnjacite (34), Vlasite (15), i drugi (419). Denes G. e administrativen i stopanski centar na Gorni Po-log. Toj e sedishte na opshtina shto zafakja povrshina od 51.331 ha, ima 35 naseleni mesta so 81.042 zh. Od industriskite objekti vo gradot, povazhni se: „Silika” – fabrika za ognootporni materijali, „Mermeri” – rudnici i industrija za ukrasen kamen, „Goteks” – tekstilna fabrika, industriska klanica „Gorni Polog” i dr. Vo okolinata se hidrocentralite „Vrutok” i „Raven”. Vo gradot ima tri sredni uchilishta, rabotnichki univerzitet, biblioteka, kino i zdravstven dom. LIT.: Jovan F. Trifunoski, Gostivar, „Glasnik geografskog drushtva”, sv. DJDJDJII, Beograd, 1947; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. Ⅹ, DZS, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ГОСТИВАР