GOLEMOSRPSKA PROPAGANDA VO MAKEDONIJA (1844-1912). Vladata na Knezhevstvoto Srbija osnovala Oddelenie za propaganda (1844), imenuvano „Tajna dejnost”. Bil formiran „Odbor za prosveta” (1868) za propagandna dejnost vo zemjite pod vlasta na osmanliskata drzhava, zadolzhen za otvoranje i dejnost na srpski uchilishta. Vo vremeto na vojnata na Srbija so Turcija (1876-1878) i po nea srpskata propagandna dejnost vo Makedonija bila prekinata; malkute srpski uchilishta bile zatvoreni, a srpskite uchiteli bile proterani. „Odborot za prosveta” prestanal da raboti. Po potpishuvanjeto na preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor (1878), od evropskite Golemi sili bilo barano Makedonija, pretstavuvana kako srpska zemja, da se prisoedini kon Knezhevstvoto Srbija. Po Berlinskiot kongres srpskata propaganda bila orientirana kon jug, kon Makedonija, no ne uspeala da se pozicionira, naselenieto ne go razbiralo srpskiot jazik. So zaostruvanjeto na vnatreshnata politichka kriza stagniralo i propagandnoto dejstvuvanje. I vo vremeto na vojnata so Bugarija (vo esenta na 1886) propagandata dejnost privremeno prestanala. Bilo osnovano Drushtvoto „Sv. Sava” (1886) vo koe vlegle site golemosrpski ekspo-Del na biloto Jakupica nirani profesori, nauchni rabotnici i drugi agitatori. Srpskata propaganda ostanala neprifatena i imala privremen karakter. Bile otpechateni bukvar (1888) i chitanka vo Carigrad, Srpski kalendar „Vardar”, a potoa „Golub”, so upotreba na makedonskiot jazik, nameneti za propagandnata dejnost vo Makedonija. Agitatorite na Drushtvoto „Sv. Sava” prezele agresivna javna propaganda, pa otomanskite vlasti im zabranile da dejstvuvaat. Rakovodenjeto so propagandata go prezelo Ministerstvo za nadvoreshni raboti preku Politichkoprosvetniot oddel. Srpskite konzuli vo Makedonija (1890-1892) organizirale osnovanje na prvite srpski crkovni opshtini. Srbin (arhimandritot Firmilijan) bil postaven za administrator na Skopskata mitropolija (1897). Potoa zapochnal oruzhen sudir so bugarskata propaganda (1897). Srbija formirala vooruzhena chetnichka organizacija (narechena „Narodna odbrana”) za dejstvuvanje vo Makedonija (1904), koja so nasilstva i so teroriziranje go prisiluvala naselenieto da deklarira srpska narodnosna pripadnost. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvanjeto parlamentaren sistem vo osmanliskata drzhava (1908), chetnichkata organizacija se transformirala vo legalna srpska politichka organizacija pod imeto Srpska demokratska liga. Organizacijata barala priznavanje na srpska narodnost vo Makedonija. Pred krajot na 1909 g. Srbija ja zaprela propagandata vo Solunskiot vilaet, propagadnite institucii bile povlecheni i koncentrirani vo Bitolskiot i vo Skopskiot vilaet, i so toa ja omegjila teritorijata na koja pretendirala. Potoa dejstvuvala reaktiviranata chetnichka organizacija. LIT.: D-r Kliment DJambazovski, Kulturno-opshtestvenite vrski na Makedoncite so Srbija vo tekot na ⅩⅠⅩ vek, Skopje, 1960; Manol Pandevski, Srpskata propagandno-politichka organizacija, vo: Politichkite partii i organizacii vo Makedonija (1908–1912), Skopje, 1965. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ГОЛЕМОСРПСКА ПРОПАГАНДА ВО МАКЕДОНИЈА