GOLEMA SRBIJA (1844-1999) – srpski proekt za „Golema Srbija”. Prviot vakov proekt, nasloven kako „Nachertanie” (od Ilija Garashanin, minister za vnatreshni raboti) se pojavil vo 1844 g., a vladejachkite krugovi na Srbija go prifatile kako trajna opredelba i kako cel na srpskata drzhavna politika. Do sozdavanjeto na Balkanskiot sojuz i so operacionalizacijata na proektot (1861-1912), Srbija pet decenii vodela pregovori i skluchuvala dogovori so konkurentskite drzhavi Grcija i Bugarija za osvojuvanje i za podelba na Makedonija i na drugite balkanski vladenija na Otomanskata Imperija. Vo Prvata balkanska vojna (1912) Srbija go okupirala Vardarskiot del na Makedonija. Po Vtorata balkanska vojna protiv Bugarija i podelbata na okupiranite teritorii, so Bukureshkiot miroven dogovor (10. Ⅷ 1913), Srbija izvrshila aneksija na Vardarskiot del na Makedonija. Pred krajot na Prvata svetska vojna, vo novata megjunarodna konstelacija, proektot „Golema Srbija” bil zamenet so proektot „Jugoslavija”, troimena drzhava na Srbite, Hrvatite i Slovencite. So Nejskiot miroven dogovor (1919) Srbija teritorijalno se proshirila so teritorii shto $ bile dodeleni od Bugarija i so Strumichkiot Granicata na „Golema Srbija” spored memorandumot na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1986) kraj od Makedonija. Po kapitulacijata na Jugoslavija (1941), vo Srbija bil reaktiviran proektot „Golema Srbija”. CHetnichkoto dvizhenje na Drazha Mihajlovikj dejstvuvalo za sozdavanje „Golema Srbija” vo koja, spored mapata objavena na od 28. Ⅵ 1941 g., bile vklucheni: Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Dalmacija, pogolemiot del od Hrvatska, podrachjata na Segedin, Baja i Pechuj od Ungarija, Temishvar i Rashice od Romanija, Vidin i kjustendil od Bugarija, Makedonija do r. Struma (bez Egejskiot del) i Severna Albanija. Neposredno po kapitulacijata na Italija (IX 1943), i srpskata kvislinshka vlada na generalot Nedikj nastapila so baranje za sozdavanje golema srpska drzhava. Toj za toa vodel razgovori i so Hitler. Pred odrzhuvanjeto na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (1943), se obedinile chetnichkoto dvizhenje i srpskite gragjanski politichki partii vrz programata za „Golema Srbija”, potvrdena na Svetosavskiot kongres (25-28. Ⅰ 1944) vo s. Ba, kaj Valevo. Za Golema Srbija, kako homogena srpska drzhava, se predviduvalo pokrainsko ureduvanje. Gradot Skopje bil predviden za sedishte na pokrainata „Juzhna Srbija”. Po vtoriot dogovor na pretsedatelot na Kralskata vlada shubashikj so Tito (1. XI 1944) vo Belgrad za sozdavanje edinstvena Vlada na Jugoslavija, Kralskata vlada ostanuvala na proektot za „Golema Srbija”. Vo 1945 g. samo toj proekt bil modificiran. Kako alternativa na avnojska Jugoslavija, Plenumot na Centralniot nacionalen komitet na svoeto zasedanie (27. Ⅲ-11. Ⅳ 1945) usvoil dokument nasloven „Jugoslovenska narodna programa za ureduvanje na Jugoslavija kako sojuzna drzhava”, so ekonomski samostojni federalni edinici, so oddelni armii (koi trebalo da ja sostavuvaat jugoslovenskata armija, pod edinstveno drzhavno zname) i so razlichno drzhavno i opshtestveno ureduvanje. Za Srbija se baralo: obezbeduvanje drzhavna samostojnost, razlichno (monarhistichko) ureduvanje i granici za obedinuvanje na site Srbi, kako nivno prirodno pravo i senaroden stremezh. Dokumentot bil namenet za zapadnite Sojuznichki sili od koi se ochekuvala poddrshka. Proektot „Golema Srbija” odnovo bil reaktiviran i operacionaliziran vo poslednata decenija na minatiot vek vo vremeto na raspagjanjeto na SFRJ. Realiziranjeto bilo sprecheno so voenata intervencija na SAD i na NATO-silite. Eksponirani zastapnici na ovaa ideja imalo vo visokite drzhavni, politichki i crkovni krugovi vo Srbija. LIT.: Stanishiћ, Projekti „Velike Srbije”, Beograd, 2000; Balkanski ugovorni odnosi 1876-1996, T. I (1876-1918); Ⅱ (1919-1945). Priredio Momir Stojkovikj, Beograd, 1998. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ГОЛЕМА СРБИЈА