GOLEMA ALBANIJA – ideja i programa za obedinuvanje na site Albanci vo golema albanska drzhava na Balkanot so nasilno prisoedinuvanje na delovi od Makedonija, Srbija, Crna Gora i Grcija. Ovaa ideja, zastapuvana od Prizrenskata liga (1878), barala vo albanskata drzhava da vlezat i nealbanski etnichko-istoriski teritorii. Vo funkcija na taa ideja, od 80-tite godini na ⅩⅠⅩ v. do proglasuvanjeto na albanskata nezavisnost (28. XI 1912), imalo postojani sudiri i omraza sprema „Slovenite i Grcite“. Vo periodot potoa, vo pogranichnite zoni na shirokiot pojas vo pravecot zapad–istok, od Kosovo preku Kachanik, Kumanovo i Bujanovac, sè do Pchinja, nasocheno se naseluvale albanski doselenici za zaposednuvanje na tie teritorii. Vo per„Golem Grad“, ostrov vo Prespanskoto Ezero Teritorija na „Golema Albanija” iodot na Vtorata svetska vojna vo Albanija se razvilo fashistichko dvizhenje i bila sozdadena kvislinshka vlast koja, so poddrshka od Italija i Germanija, pristapila kon operacionalizacija na programata za sozdavanje „Golema Albanija“. So Musolinieviot dekret (29. Ⅵ 1941) bil formiran protektorat Golema Albanija vo granicite utvrdeni so dogovorot pomegju Germanija i Italija (21. Ⅴ 1941), vo koj vlegle delovi od Crna Gora, Metohija, pogolemiot del od Kosovo i od Zapadna Makedonija. Na tie teritorii bila sproveduvana albanizacija so nametnuvanje na albanskiot jazik i proteruvanje na nealbanskoto naselenie. Vtorata prizrenska liga (16–19. IX 1943), so uchestvo na delegati od Kosovo i Makedonija (Debar, Struga, Ulcinj, Tuz, Kosovska Mitrovica, Sjenica, Prishtina, Pekj i Prizren), usvoila Deklaracija za obedinuvanje na protektoratot so Albanija. Golemoalbanskata ideja bila porazena vo Vtorata svetska vojna i albanskata drzhava se zadrzhala glavno vo svoite tradicionalni istorisko-etnichki granici (28.000 km 2). LIT: D-r –orÚe Borozan, Velika Albanija (porijeklo–ideje–praksa), Beograd, 1995; Miodrag Nikoliћ, Albanija, Beograd, 1991; Gligor Todorovski – Petko Domazetovski, Okupacijata na Zapadna Makedonija 1941–1944. Dokumenti, Struga, 2003. GJ. Malk.
Кирилична верзија на написот
ГОЛЕМА АЛБАНИЈА