GJURIKJ, Voislav J. (Velika Pisanica kaj Bjelovar, Hrvatska, 25. Ⅱ 1925 – Belgrad, 1996) – akademik, eden od najgolemite istrazhuvachi na umetnosta na vizantiskiot stil. Vo prvo vreme se zanimaval so slikarstvoto so gotichki i so renesansni elementi vo Crnogorskoto primorje i vo Dubrovnik, no po 1958 g. rechisi celosno se posvetuva na prouchuvanjeto na srednovekovnata umetnost vo Srbija, Makedonija, Grcija i vo Albanija, kako i na drugite spomenici na istochnohristijanskata umetnost. Go prodlabochil istrazhuvanjeto na stilot, na simbolikata i na tematskite celini, kako i drzhavno-pravnite aspekti vo vizantiskata umetnost. Negovo kapitalno delo e knigata Vizantijske freske u Jugoslaviji (prevedena na germanski i na ruski jazik). Taa pretstavuva prv celosen prikaz na site ansambli na freskozhivopisot na pochvata na SFRJ, so rechisi polna bibliografija (do 1974 g.). Tuka prvpat soopshtuva i nekoi svoi terenski nabljuduvanja za likovnite vrski megju oddelni shkoli, rabotilnici i zografi na shirokiot balkanski prostor. Poglavjata mu se koncipirani spored drzhavnite i crkovno-upravnite ramki na prostorot vo koj se situirani spomenicite. Prethodno ja objavil knigata Ikone iz Jugoslavije, vo funkcija na katalog, megjutoa toa e publikacija na celosen osvrt na ikonopisot od krajot na XI do krajot na ⅩⅤⅠⅠ vek. Od makedonskoto kulturno nasledstvo vo domenot na zhivopisot se studiite: Najstariji zhivopis isposnice sv. Petra Korishkog i Tri doga—aja u srpskoj drzhavi ⅩⅣ veka i njihov odjek u slikarstvu. Vo studijata Markov manastir – Ohrid, so morfoloshka i so atributivna analiza go konstatira dejstvuvanjeto na edna rabotilnica, chijshto osnovopolozhnik e Jovan Teorijan i gi utvrduva delata na ovie majstori vo narteksot na „Sv. Sofija“ vo Ohrid i na Markoviot manastir, „Sv. Bogorodica Bolnichka“, juzhniot paraklis na „Perivlepta“ i dr. Vo studijata Radionica mitropolita Jovana zografa za prvpat donesuva prodlabochena stilska analiza za zografot Jovan od s. Zrze, Prilepsko, kako avtor na ikoni i na freskite vo „Sv. Andreja“ na Matka kaj Skopje, raboteni zaedno so negoviot pomoshnik, monahot Grigorij. BIB.: Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; Ikone iz Jugoslavije, Beograd, 1961; Najstariji zhivopis isposnice sv. Petra Korishkog, ZRVI, V, Beograd, 1958, 173-202; Tri dogaÚaja u srpskoj drzhavi ⅩⅣ veka i njihov odjek u slikarstvu, ZLU, 4, Novi Sad, 1968, 65-100; Markov manastir – Ohrid, ZLU, 8, Novi Sad, 1972, 129-162; Radionica mitropolita Jovana zografa, „Zograf“ 3, Beograd, 1969, 18-33; Crkva Sv. Sofije u Ohridu, Beograd, 1963. Cv. Gr. Obetki od naogjalishteto vo GJurishte (ⅩⅣ v.)
Кирилична верзија на написот
ЃУРИЌ, Воислав Ј