GJORGJIEV, Tane Stojchev (Ѕole vojvoda; Atesh-pasha) (s. Banica, Lerinsko, ? – Lerin, 31. Ⅻ 1909) – nacionalen deec i legendaren lerinski vojvoda na TMORO/ VMORO. Vo mladite godini bil pechalbar vo Carigrad. Otkako se vratil vo rodnoto selo (1902), stanal chlen na edna udarna grupa na TMORO, a potoa komita i sekretar vo chetata na vojvodata Tane Kljandjo. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie (1903) bil vojvoda na Lerinskiot revolucioneren okrug vo vostanichkiot punkt na pl. Kajmakchalan i uchestvuval vo povekje borbi (kaj Belovodica, na pl. Kajmakchalan, kaj Osoi, Popadija, CHeganskite Planini i na dr. mesta). Prodolzhil da dejstvuva kako lerinski vojvoda i po zadushuvanjeto na vostanieto. Bil ogorchen neprijatel na grchkite andarti i na vrhovistite. Uchestvuval vo borbata na zdruzhenite cheti so vojvodite Pavle Rakovcheto i Naco Rusolencheto (okolu 300 komiti) protiv osmanliskata vojska vo s. ZHervi za fakjanje na lerinskiot kajmakam shto pristignal vo seloto (esenta, na Petkovden 1904). Pritoa osmanliskite sili imale 40 zaginati, a komitite samo eden ranet, no kajmakamot ne go fatile. Poradi toa, akcijata ja povtorile vo istata nedela, ovoj pat vo Lerin, koga go zarobile, barajkji od nego da potpishe deka Lerin e komitski, a otkako potpishal, go ubile. Vo zimata na 1904 g. kaj nego pristignal J. Pophristov so pismo od Hristo Matov za negovo naznachuvanje za vojvoda vo Lerinskiot revolucioneren okrug, no bil odbien so zborovite: „Kazhete mu na toj predavnik Hr. Matov da prestane da se mesha vo nashite makedonski vnatreshni raboti duri e ushte vreme. Matov sedi vo Sofija i ottamu saka da n” komanduva. Matov ja izneveri Makedonija. Toj e chovek na Sofija, a ne na Makedonija…” Zaedno so chetite na Petre Hristov-Germancheto, Dimko od s. Dragosh, Petre od s. Neoleni i Ace od s. Banica, vodel borba so osmanliskata vojska kaj s. Rakovo (1906). Nekolku dena pred Hurietot se obidel so pregovori da ja otstrani andartskata cheta shto dejstvuvala na toj teren. Po neuspeshnite pregovori doshlo do megjusebna oruzhena borba, no uspeal da ja izvleche daleku pomalobrojnata cheta. Sorabotuval so mladoturcite i vo vremeto na Hurietot svecheno vlegol so svojata cheta vo Bitola (1908). Se protivstavil na formiranjeto na bugarskiot Konstitucionen klub vo Lerin, vo koj vlegle vojvodi na VMORO i uchiteli, a koga ne us-peal vo toa, kako najistaknat deec, ja nasochil nivnata dejnost sprotivno od osnovachkite celi – za poddrshka na sandanistite i na Narodnata federativna partija, za narodna prosveta, za borba protiv vnatreshnata reakcija, zashtita na konstitucioniot rezhim, za demokratizacija, ramnopravnost i protiv zavojuvachkata politika na balkanskite drzhavi. Od tie prichini, vrhovistite go likvidirale ugledniot shinazefendi, koj bil sorabotnik na VMORO, i Ѕole vojvoda, naklevetuvajkji go deka toa e negovo delo. Na mitingot na koj pretsedaval (31. Ⅻ 1909), svoite politichki opredelbi gi objasnuval so zborovite: „Treba da rabotime za otomanizam, vo smisla na delo da se pobratimime, za da ja zachuvame teritorijalnata celost na Makedonija, zashto tamu e nashiot spas. Inaku kje staneme objekt za zavojuvanje od nadvoreshni grabachi, koi go baraat bogatstvoto na nashata zemja.” Po zavrshuvanjeto na mitingot, vo znak na odmazda za bozhemnoto ubistvo na shinazefendi, vo edna slatkarnica bil ubien od Turchinot Sadreadin. Opean e vo povekje narodni pesni, spored koi ostavil sopruga vdovica i „drobna cheljad”. LIT.: Narodni pesni od Egejska Makedonija. Sobral Paskal Paskalevski, Skopje, 1959, 97-98; Sokol mi leta visoko. Zbirka na izvorni revolucionerni i lirski narodni pesni od Egejska Makedonija. Sobral i podgotvil za pechat GJorgji Donevski. Melografiral ZHivko Firfov, Skopje, 1978, 28-29; Brale se sobrale (melografirana narodna pesna), „Nash svet”, ⅩⅤⅠⅠ, 634, Skopje, 26. IX 1979, 6; Spomeni i biografii na ilindenci, Bitola, 1993, 15, 45, 54, 65, 67-68, 85, 100, 139, 195, 212-213, 216; Marko Kitevski, Makedonski borbeni narodni pesni. Antologija po povod 60 godini od ASNOM, Skopje, 2004, 241 i 328. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ЃОРЃИЕВ, Тане Стојчев