GJORGJI KRATOVSKI, sv. (Kratovo, 1497 – Sofija, 24/11. Ⅱ 1515) – hristijanski svetec. Negovite roditeli, kratovcite Dimitar i Sara, od shestgodishna vozrast go dale da izuchuva sveshteni knigi, a potoa go izuchuval i zlatarskiot zanaet. Po smrtta na tatka si zaminal vo Sofija kaj tamoshniot prvosveshtenik Petar, kade shto prodolzhil da se obrazuva vo verata i da raboti kako kujundjija. Kako osobeno viden i nadaren gragjanin, na 18-godishna vozrast turskite vlasti se obidele da go pridobijat da ja primi muslimanskata vera, a otkako reshitelno odbil, go upasile kako nakleveten muslimanski bogohulnik. Vlastite ne go prifatile nitu otkupot od sveshtenikot Petar, tuku dozvolile muslimanskata tolpa da go zapali na klada. Koga pregorelo jazheto so koe bil vrzan, se prekrstil i mu se obratil na Isus Hristos deka mu go predava svojot duh. Eden od prisutnite Osmanlii go udril so cepanica po glava i ovoj pochinal. Osmanliite odbile da go predadat za pogreb negovoto telo, tuku vo ognot nafrlale zhivotni za da ne mozhat da se prepoznaat negovite ostanki. No s” izgorelo, a teloto na machenikot ostanalo neizgoreno i eden hristijanin nokjta go prenel vo svojot dom, a potoa vo sofiskata soborna crkva „Sv. Velikomachenica Marija”. Zachuvano e ZHitieto i Sluzhbata za nego od sovremenikot pop Pejo (od ok. 1515-1523) i od ruskite monasi Ilija Pskovski (1539) i Vasilij (ⅩⅤⅠ v.). Negoviot najran portret se naogja vo crkvata „Sv. Nikola” kaj s. Toplica, Demirhisarsko (1541). Poradi negovata machenichka smrt, bil proglasen za svetec od Sinodot na Ohridskata arhiepiskopija (megju 1547 i 1549). Bil patron na kujundjiskiot i na kovachkiot esnaf vo Kratovo i vo Skopje. Prva crkva shto mu e posvetena nemu e izgradena vo rodniot grad (1925), a vo ponovo vreme vo Detroit (1994). Bil inspiracija za dramata „GJorgje Kratovac” od srpskiot pisatel Gavro Freska Sv. GJorgji Kratovski, crkva „Sv. Atanasij Aleksandriski” vo s. ZHurche Miloradovikj (Belgrad, 1892) i za bugarskiot romansier Stanimir Iv. Topukov (Sofija, 1975). LIT.: Stojan Novakoviћ, Sluzhba i zhivot sv. йorÚa Kratovca, „Glasnik Srpskog uchenog drushtva”, 21, Beograd, 1867, 97-156; Stara bъlgarska literatura, t. IV. ZHitiepisni tvorbi. Sъstavitelstvo i redakciя Klimenta Ivanova, Sofiя, 1986, 291-308; Cvetan Grozdanov, Machenicite od ⅩⅤ-ⅩⅠⅩ vek vo zhivopisot na Makedonija, „Prilozi”, MANU, Oddelenie za opshtestveni nauki, DJDJIV, 1, Skopje, 1993, 40; Dobrila Milovska – Jovan Takovski, Makedonskata zhitijna literatura IX–ⅩⅤⅠⅠⅠ vek, Skopje, 1996, 62-67 i 141-158; Mihailo Georgievski, Makedonski svetci, zhivot i kult, Skopje, 1997, 167-181. S. Ml. Tane Stojchev GJorgjiev, (Ѕole vojvoda)
Кирилична верзија на написот
ЃОРЃИ КРАТОВСКИ, св