GINOSKI, Panajot (Galichnik, 1842 – Vranje, 8. Ⅷ 1886) – folklorist, prerodbenik, zograf, leksikograf, etnograf. Osnovnoto obrazovanie go dobil od tatko mu Krste koj bil uchitel, a na 14-godishna vozrast zapochnal da go uchi zografskiot zanaet kaj prochueniot galichki zograf GJurchin Frchkovski. Potoa zaminal na pechalba vo Bugarija. Vo Karlovo si go povredil gluzhdot na nogata i bil prinuden da se vrati vo Galichnik, kade shto ostanal ushte 17 godini, prikovan za postela i nesposoben za fizichka rabota. Vo toa vreme se zanimaval so prepishuvanje knigi, zapishuvanje narodni umotvorbi, obichai, izrabotka na rechnik i dr. Vo pot-raga po podobri uslovi za zhivot semejstvoto se preselilo vo Vranje (1881), kade shto toj pochinal. Zapishanite materijali shto ostanale vo rakopis brat mu Alekso mu gi dal na ruskiot konzul vo Crna Gora Pavel A. Rovinski, koj gi objavil vo prodolzhenija vo petrogradskoto spisanie „ZHivaя starina“ (Ⅹ–ⅩⅣ, 1899–1905). LIT.: Izbrani dela, kn. 2, Skopje, 1988, 592; Nina Anastasova-shkrinjarikj, Panajot K. GJinoski, Skopje, 2000. M. Kit.
Кирилична верзија на написот
ГИНОСКИ, Панајот