GIMNAZIJA – . sredno opshtoobrazovno uchilishte shto neposredno podgotvuva za studii na visokoobrazovnite ustanovi. Kako posebna uchilishna institucija vo Makedonija se javuva vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. Dozhivuva povekje promeni vo tekot na svojot razvoj, no vo osnovata go zadrzhuva akademskiot karakter. Do shkolskata reforma (1958) gimnazijata bila organizirana kako osmoklasno uchilishte so dve nivoa: nizha gimnazija (progimnazija) od Ⅰ do Ⅳ klas i visha gimnazija odⅤdo Ⅷ klas, odnosno polna gimnazija od Ⅰ do Ⅷ klas. Nizhata gimnazija se zavrshuvala so polaganje mala matura, a gimnazijata – golema matura. Po 1958 g. gimnazijata prodolzhuva kako chetiriklasno sredno uchilishte (nizhite klasovi se prikluchuvaat kon osnovnoto uchilishte), so furkacija na opshta, jazichna i prirodno-matematichka nasoka. Vo periodot na (v.) nasochenoto obrazovanie ne postoi kako poseben vid uchilishte. Od uchebnata 1991/92 g. odnovo se voveduva gimnazisko obrazovanie. Spored izmenite i dopolnuvanjata od 2003 g., nastavniot plan za gimnaziskoto obrazovanie e strukturiran vo chetiri programsko-sodrzhinski komponenti: (1) zadolzhitelni predmeti (majchin jazik, matematika, dva stranski jazika, istorija, geografija, fizika, hemija, biologija, sociologija, filozofija i informatika); (2) izborni predmeti od tri podrachja (prirodno-matematichko, jazichno-umetnichko i opshtestveno-humanistichko); (3) zadolzhitelno izborni programi (sport i sportski aktivnosti, likovna umetnost i muzichka umetnost) i (4) proektni aktivnosti. Kako zavrshen ispit ka „Sv. Kliment Ohridski” vo ZHenskata gimnazija „Josip Broz Tito“, snimena pred skopskiot zemjotres (1963) se polaga matura (v. Gimnazisko obrazovanie vo Makedonija).LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
ГИМНАЗИЈА