FILOZOFSKI FAKULTET SKOPJE – visokoshkolska i nauchna ustanova vo oblasta na opshtestvenite nauki, na koja se obrazovaat glavno nastavnichki kadri za rabota vo preduchilishnoto, vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie. Filozofskiot fakultet e prva nacionalna visokoshkolska i nauchna ustanova so koja zapochnuva konstituiranjeto i razvojot na prviot makedonski univerzitet – Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje. Osnovan e neposredno po osloboduvanjeto na Makedonija, a za oficijalen pochetok na negovata rabota e proglasen 16 dekemvri 1946 g., koga se odrzhani prvite predavanja. Komisijata shto rabotela na negovoto organiziranje, formirana od togashniot minister za narodna prosveta Nikola Minchev, ja sochinuvale: d-r Mihailo Petrushevski, d-r Haralampie Polenakovikj, d-r GJorgji shoptrajanov, Blazhe Koneski, LJuben Filozofskiot fakultet vo zgradata na Skopskiot univerzitet (1952-1963) lo Petrushevski, a za prodekan d-r Fran Petre. Prvata uchebna 1946/47 g. pochnala so 20 nastavnici i 1 asistent i so 548 studenti, zapishani na 6 studiski grupi na Istorisko-filoloshkiot oddel (makedonski jazik, jugoslovenska knizhevnost, istorija so istorija na umetnosta, romanska filologija, klasichna filologija i filozofija so pedagogija) i na 5 studiski grupi na Prirodno-matematichkiot oddel (matematika, fizika, hemija, biologija i geografija so etnologija). So formiranjeto na Filozofskiot fakultet ne samo shto zapochna razvitokot na visokoto obrazovanie vo RM, tuku se udreni i temelite na razvojot na fundamentalnite opshtestveni i prirodni nauki. Filozofskiot fakultet e formiran so prvenstvena zadacha da podgotvuva nastavnici po opshtoobrazovnite predmeti za srednoto obrazovanie, za koi vo toa vreme se chuvstvuvala posebna potreba. Mladata makedonska drzhava, zaedno so politichkite celi za sozdavanje slobodna i sovremena drzhava, kako primarna nacionalna zadacha i edna od osnovnite pretpostavki na nacionalnata i voopshto na chovekovata emancipacija, go postavila i prashanjeto za prosvetuvanje na narodot. Makedonija, zemjata vo koja se zarodi slovenskata pismenost, Osloboduvanjeto (1945) ja zateche so blizu 70% nepismeno naselenie nad desetgodishna vozrast. Osnovanjeto na Filozofskiot fakultet vsushnost e odgovor na ovie predizvici. Vo razvojnata dinamika na Filozofskiot fakultet se ocrtuvaat chetiri fazi. Prvata e omegjena so izdvojuvanjeto na Prirodno-matematichkiot oddel (1958) vo poseben Prirodno-matematichki fakultet. Karakteristichno za ovaa razvojna faza se ogromnite usilbi za sozdavanje shto posoodvetni kadrovski, prostorni, materijalno-tehnichki i didaktichki uslovi za ostvaruvanje na nastavno-obrazovniot i nauchnoistrazhuvachkiot proces. Vtorata faza zavrshuva so izdvojuvanjeto na filoloshkite studiski grupi (1974) i formiranjeto na Filoloshkiot fakultet. Toa e vremeto koga se sovladuvaat i posledicite od katastrofalniot skopski zemjotres (1963), koga zapochnuva tretata faza, chii osnovni belezi se opshtestveno-samoupravnite prestruktuiranja i proshiruvanjeto na studiskite programi. Vo uchebnata 1974/75 g. se otvoreni 4 novi studiski grupi (Istorija na umetnosta so arheologija, Psihologija, Sociologija i Op-Lape i Jovan Trifunovski. Za prv dekan bil izbran d-r Mihai-Zgradata na Filoloshkiot fakultet „Blazhe Koneski“ i Filozofskiot fakultet, Skopje shtonarodna odbrana). Kon Filozofskiot fakultet se prikluchuva dotogashnata Visha shkola za socijalni rabotnici, chii studii od uchebnata 1987/88 g. prerasnuvaat vo chetirigodishni. Vo uchebnata 1993/94 g. pri Institutot za pedagogija pochnaa studiite po defektologija, koi po tri godini prerasnaa vo Institut za defektologija. CHetvrtata, sovremenata faza, koja pochnuva so osamostojuvanjeto na RM (1991), ja karakteriziraat procesi na organizaciski, upravno-rakovodni i sodrzhinsko-programski prestruktuiranja, kako i voveduvanjeto na Evropskiot kredit transfer sistem (EKTS). Nastavno-obrazovniot i nauchnoistrazhuvachkiot proces se ostvaruva na 10 posebni instituti, i toa za: filozofija, pedagogija, istorija, istorija na umetnosta i arheologija, klasichni studii, psihologija, sociologija, odbranbeni i mirovni studii, socijalna rabota i socijalna politika i defektologija; i na dve katedri: za humanistichki studii i za defendologija. Studiskite programi se organizirani na tri nivoa: dodiplomski, postdiplomski (specijalistichki i magisterski) i doktorski studii. Zakluchno so 2006 g. na Filozofskiot fakultet diplomirale 10.466 studenti. Odbraneti se 330 magisterski i 266 doktorski disertacii. Fakultetot raspolaga so bibliotechen fond od nad 180.000 knigi i drugi izdanija. Od 1948 g. Filozofskiot fakultet izdava svoj „Godishen zbornik“ (v.), vo koe se objavuvaat nauchni prilozi od nastavnicite i sorabotnicite na Fakultetot. Filozofski fakultet vo Skopje postoel i megju dvete svetski vojni, vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija. Osnovan e so Kralska uredba od 2. Ⅱ 1920 g., so zadacha da podgotvuva nastavnici za srednite uchilishta, a so oficijalizirani nastavni planovi raboti od uchebnata 1924/25 g. Iako so denacionalizatorska i asimilatorska matrica kon makedonskiot narod, dal svoeviden pridones vo podiganjeto na obrazovnoto nivo na makedonskoto naselenie. Od nego proizlegle i znachitelen broj intelektualci i borci za makedonskata kauza. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, Filozofski fakultet, 2006. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
ФИЛОЗОФСКИ ФАКУЛТЕТ СКОПЈЕ