ESTETIKATA VO MAKEDONIJA -. filozofska i kulturoloshka dejnost chii prvichni neinstitucionalni formi se javuvaat vo srednovekovnoto teoloshko i knizhevno tvoreshtvo, vo estetichkite refleksii na srednovekovnata makedonska umetnost, makedonskoto narodno tvoreshtvo, vo periodot na makedonskiot ⅩⅠⅩ v., osobeno preku ideite na Konstantin Miladinov i Grigor Prlichev, kako i vo periodot megju dvete svetski vojni (Kocho Racin i Nikola Vapcarov). Vo institucionalizirana forma, taa postoi od sozdavanjeto na Filozofskiot fakultet vo Skopje i Katedrata (Institutot) po filozofija. Za razvojot na estetikata vo Makedonija od osobeno znachenje e naznachuvanjeto na hrvatskiot filozof Pavao Vuk-Pavlovikj (v.) za profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje koj predava estetika (1958–1965), razvivajkji ja vo duhot na svoevidna teorija na kulturata. Vo 1959/60 ja oformuva i Estetichkata laboratorija (v.). Negov asistent i sledbenik kako profesor po estetika e Georgi Stardelov (v.) koj se nadovrzuva na teorijata na tvoreshtvoto na Vuk-Pavlovikj i najnap-I. DJeparoski: „Umetnichko delo” red, vo kontekst na marksistichkata estetika, a potoa sè poizrazeno vo duhot na hermenevtikata gi postavuva temelite na estetichkata misla vo sovremena Makedonija. Megju esteticharite od ovaa generacija e i Dimitar Dimitrov (v.) koj kritichki se odnesuva kon teorijata na aktivistichkata umetnost. Dejnosta pak na Estetichkata laboratorija pretstavuva sproveduvanje vo delo na opredeleni estetichki koncepcii na togashnite idei za povrzuvanje na kulturata na trudot i otvorenata estetika. Kiril Temkov (v.) ja rakovodi Estetichkata laboratorija i teoriski ja osmisluva, a dejnosta na Kica Bardjieva-Kolbe e fokusirana vrz tolkuvanjeto na estetichkata misla na Teodor Adorno, osnovite na filozofijata na umetnosta kako i mozhnostite i granicite na estetikata, dodeka Ivan (Ivica) DJeparoski (v.) vo estetikata se nasochuva kon prashanjata na „umetnichkoto delo”, na „igrata” i na „vozvishenoto” i se obiduva da gi povrze analitichkite pristapi so onie na kontinentalnata estetika. Denko Skalovski, najmnogu gi tematizira prashanjata povrzani so estetikata na muzikata, no i so odnosite pomegju umetnostite. So voveduvanjeto, pak, na nasokata za estetika na postdiplomskite studii po filozofija, estetikata zapochnuva da se izuchuva kaj nas i vo eden teoriski poobemen kontekst. LIT.: G. Stardelov, Prolegomena za razvitokot na estetikata i estetichkite refleksii kaj Makedoncite, „Sovremenost”, Skopje, 4, 1971, 289– 314. Iv. Ⅹ.
Кирилична верзија на написот
ЕСТЕТИКАТА ВО МАКЕДОНИЈА