EROZIJA . (lat. erodere – nagrizuva, struga) – proces na razrushuvanje chestici od pochva, kamenja i drugi delovi od podlogata pod dejstvo na vodata i veterot, kako i nivno prenesuvanje i talozhenje vo zaramnetite delovi od reljefot. Vrz tipot i intenzitetot na erozijata vlijaat razni faktori: klimatski (dozhd, veter, sonce…), topografski (naklon, oblik na padina, diseciranost…), podlogata (pochven tip, petrografski sostav), kako i nepravilnoto koristenje na zemjishteto. Spored prichinitelot, erozijata se deli na: 1) vodna, vo koja spagjaat pluvijalnata (dozhdovna) i fluvijalnata erozija (predizvikana od tekushtite vodi) i 2) vetrova (eolska). Pluvijalnata erozija se deli na povrshinska i liniska (brazdesta i jaruzhesta) erozija. Posebni oblici na erozijata se: abrazivna, glacijalna, karstna i sufozija. Intenzitetot na erozijata se izrazuva vo: shmmkj odnesen ili nata32 lozhen sloj; (m /km g.) ili (t/ha g.). Prirodnata (normalna, geoloshka) erozija ima intenzitet do 100 32 m /km g. i pretstavuva pozitiven proces. Zabrzanata (antropogena) e potpomognata od dejstvoto na chovekot (nepravilna obrabotka, obesshumuvanje, pregolema ispasha, nesoodvetni gradezhni aktivnosti itn.). Vo RM, dominantna e vodnata erozija, a nejziniot 32 prosechen intenzitet e 685 m /km g. Okolu 36% od teritorijata na RM e zafatena so posilni procesi na erozija, pa RM e megju najzagrozenite drzhavi vo Evropa. Za zashtita od erozijata se prezemaat razni merki i aktivnosti: tehnichko-meliorativni (terasi, dzidovi, rovovi…); protiverozivna agrotehnika (konturna obrabotka…); shumsko-meliorativni (poshumuvanje…); gradezhni (pregradi, pragovi, kanali…); administrativni i edukativni. I. B.
Кирилична верзија на написот
ЕРОЗИЈА