EPIRSKA DRZHAVA (1204–1340) – formirana od Mihail Ⅰ Angel (1205–1215) po pagjanjeto na Carigrad, na teritorijata od Drach do Korint, so centar vo Arta. Najgolemata mokj ja dostignala vo vremeto na Teodor I (1215–1230), koj go zazel Solun (1224) i ja izdignal vo carstvo (1226/1227). Despotot Mihail Ⅱ (1237–1271) go oddelil Epir so Tesalija (1237), a po 1264 g., koga Epir go priznal vizantiskiot sizerenitet, otpadnale oblastite zapadno od r. Vardar, Albanija i Krf. Od vremeto na Nikifor I (1271–1296) se oddelile Tesalija (1271) i Etolija (1295). Po smrtta na despotot Toma (1296–1318) zgasnala dinastijata na Angelite, a zavladeal kefalonskiot grof Nikola Orsini (1318–1323), dodeka Janina i poznachajnite gradovi potpadnale pod Vizantija. Po ubistvoto na despotot Jovan Orsini (1323– 1335) od strana na negovata sopruga Ana, taa so sinot Nikifor Ⅱ im go predale Epir so Akarnanija na Vizantijcite (1337), pa nabrgu bil skrshen i posledniot otpor (1340). LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros, Odjford, 1957; K. Adjievski, Potchinuvanje na Makedonija od strana na Teodor Ⅰ Angel i formiranje na Solunskoto carstvo, „Istorija”, ⅩⅤⅠⅠⅠ/1-2, Skopje, 1982. B. Petr.
Кирилична верзија на написот
ЕПИРСКА ДРЖАВА